Dan, ko se ne bo treba pretvarjati, da niso v kampanji

Ljubljana – Tokrat se bo na volitvah za zaupanje volivcev potegovalo približno toliko strank kot pred štirimi leti. Rok za vložitev kandidatnih list se bo iztekel danes, pričakovati je, da bo parlamentarni prag prestopilo sedem ali osem strank.

Na volitvah pred štirimi leti je nastopilo 17 list, pred sedmimi 20, pred desetimi leti znova 17 list. Ker je bilo doslej vloženih že 15 kandidatnih list in se bo danes ob polnoči iztekel rok za vložitev kandidatur po volilnih enotah, je pričakovati, da bo tokrat v igri približno toliko strank kot na prejšnjih volitvah. Vendar ni pričakovati, da se jih bo več uvrstilo v državni zbor. Na vseh dosedanjih volitvah od leta 1992 je prestopilo štiriodstotni prag osem ali sedem strank in toliko jih lahko pričakujemo tudi letos.

Ker se bo jutri začel uradni del kampanje, smo v Delu vzeli pod drobnogled parlamentarne in nekatere zunajparlamentarne stranke, ki se financirajo iz proračuna, ker so na zadnjih volitvah dobile več kot odstotek podpore in so zato upravičene do proračunskega nadomestila.

Po finančni plati je v sklepni fazi kampanje v najboljši kondiciji pet strank: SMC, SDS, SLS, NSi in Desus. Največ sredstev ima na računu SMC (v zadnjih štirih letih je očitno varčevala), in to kar 745.000 evrov. Sledi Desus, ki je imel konec lanskega leta na transakcijskem računu več kot 600.000 evrov, SLS pa več kot pol milijona evrov. V dokaj dobri finančni kondiciji je tudi SDS, saj je imela na transakcijskem računu 209.000 evrov, kar je precej manj od konkurence, zato ne preseneča, da se je prvak te stranke Janez Janša poskušal zadolževati pri osebah, ki imajo težave s pojasnjevanjem izvora denarja (primer Dijana Đuđić). Najrevnejša med strankami, ki se jim obeta vstop v parlament, je Lista Marjana Šarca, SD pa je stranka z največjo izgubo in le dober uspeh na volitvah jo lahko reši rdečih številk.

Niso dolžni razkrivati imen poslancev

V prazničnih dneh je nekaj nezadovoljstva povzročilo sporočilo Državne volilne komisije, da ne bodo razkrili imen poslancev, ki so s svojimi podpisi omogočili vložitev kandidatnih list Stranki Alenke Bratušek (SAB) in stranki Dobra država. Po veljavni zakonodaji lahko politične stranke vlagajo kandidatne liste s podporo volivcev ali poslancev. Za drugo možnost so se odločile vse parlamentarne stranke razen Levice, so pa »bližnjico« ubrali tudi v SAB in DD, čeprav je vsaka doslej lahko računala le na po dva poslanca. V SAB sta poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček, pri DD pa njen ustanovitelj Bojan Dobovšek in nekdanji poslanec SMC Franc Laj. V Državni volilni komisiji pojasnjujejo, da niso dolžni razkrivati imen poslancev, ki so podprli posamezno listo, vendar lahko ugibamo, da bi to utegnil biti kateri od nekdanjih poslancev SMC, ki so pred dnevi izstopili, potem ko so ugotovili, da v vladajoči stranki ne računajo več nanje in jih niso uvrstili na kandidatne liste (Simon Zajc, Bojan Krajnc).

Janša proti Janši

Da bo v letošnji predvolilni kampanji najbrž živahno tudi na terenu, pričajo razporeditve volilnih okrajev, v katerih kandidirajo predsedniki strank in bolj zveneča imena, ki bodo zastopala strankarske barve. V Levici so se odločili za zanimivo potezo, saj so v okraj Grosuplje, kjer že desetletja tradicionalno kandidira prvak SDS Janez Janša, poslali njegovega soimenjaka Janeza Janšo. Gre za gledališkega režiserja in performativnega umetnika, ki se je pred preimenovanjem pisal Emil Hrvatin. Kampanjo in nastop na volitvah verjetno lahko razumemo kot nadaljevanje umetniškega projekta, ko si bosta na volitvah stala nasproti politik Janša in umetnik Janša.

Miro Cerar (SMC) bo tako kot pred štirimi leti kandidiral v ljubljanskem okraju Vič-Rudnik III, ki zaobjema Murgle, Dejan Židan bo kandidiral v Murski Soboti, Karl Erjavec pa v Tržiču, medtem ko je bil na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljen v okraju Žalec.

Posebno zanimivo utegne biti v volilnem okraju Kamnik, kjer se bosta pomerila Marjan Šarec (LMŠ) in predsednik NSi Matej Tonin, družbo v tem okraju pa jima bosta delala še Aleš Hojs, član izvršilnega odbora SDS in nekdanji podpredsednik NSi, ter nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar (Desus).

V drug volilni okraj se odpravlja tudi koordinator oziroma predsednik Levice Luka Mesec, ki je bil pred štirimi leti izvoljen v Trbovljah, letos pa namerava nabirati glasove za svojo stranko v dveh okrajih: Moste-Polje II in Bežigrad II. V drugem se bo soočil s predsednikom državnega zbora in podpredsednikom SMC Milanom Brglezom. Da bo konkurenca huda, potrjuje podatek, da bo v istem okraju za SD kandidiral dolgoletni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.