Neomejen dostop | že od 9,99€
Delež prebivalcev Slovenije, ki za lastno eksistenco niso zaskrbljeni, se iz meseca v mesec povečuje in je tokrat celo malo večji od deleža zaskrbljenih, so prepričani na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana.
Kot so zapisali, so prvič od oktobra 2020, ko so začeli meriti napovedi za prihodnost, ugotovili, da je tistih, ki po epidemiji koronavirusa pričakujejo slabše življenje, manj od polovice.
Spletno anketiranje inštituta je med 31. januarjem in 3. februarjem 2022 zajelo 628 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Znova so ugotavljali, kako zaskrbljeni so anketiranci glede trenutnih razmer, kako gledajo na razmerje med svobodo in ukrepi ter kaj od življenja pričakujejo v prihodnje. Prav tako so želeli ugotoviti, kako zadovoljni so z delom vlade in organizacijo cepljenja.
Delež tistih, ki (sploh) niso zaskrbljeni za svoje življenje, tokrat znaša 37 odstotkov in je prvič po juliju 2021, pa čeprav le za malenkost, višji od deleža 36,6 odstotka tistih, ki so (zelo) zaskrbljeni.
Od decembra do januarja se je, kot dodajajo, statistično pomembno povečal tudi delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni in ne posegajo v osebno svobodo, in sicer z 22 odstotkov na 29 odstotkov. Na drugi strani ugotavljajo upad tistih, ki ukrepe označujejo kot čezmerne, pa tudi tistih, ki menijo, da so premalo ostri.
Če je bilo v decembru 24 odstotkov vprašanih mnenja, da ukrepi uravnoteženo obravnavajo zdravje in gospodarstvo, je zdaj tega mnenja 29 odstotkov vprašanih, kar pomeni statistično pomembno povečanje deleža.
Spremembe so se med decembrom in januarjem zgodile tudi glede percepcije prihodnosti. Delež tistih, ki mislijo, da se bo običajno življenje spremenilo na slabše, se je prvič v zgodovini covidnih merjenj Mediane (od oktobra 2020) zmanjšal na manj kot 50 odstotkov, in sicer je takšnega mnenja »le« še 46 odstotkov vprašanih. Statistično pomembno se je povečal delež tistih, ki pričakujejo boljše življenje, in sicer z 18 odstotkov v decembru na 25 odstotkov v januarju 2022.
V primerjavi z decembrom so v januarju ugotovili tri spremembe v javnem mnenju, vezanem na delovanje vlade. Povečalo se je zaupanje v vlado glede sprejemanja pravilnih odločitev za Slovenijo (z 18 na 23 odstotkov) ter spopadanja z izzivi (s 16 na 21 odstotkov).
Na drugi strani se je statistično pomembno povečal tudi delež tistih, ki ocenjujejo, da se druge države z epidemijo koronavirusa spopadajo bolje kot Slovenija, in sicer s 35 odstotkov v decembru na 41 odstotkov v januarju.
V primerjavi z decembrom so ugotovili še, da v javnem mnenju glede delovanja vlade na področju cepljenja ni bilo pomembnih sprememb. Kot (zelo) dobro delovanje vlade glede pridobivanja zadostnega števila odmerkov cepiv ocenjuje 51 odstotkov vprašanih, glede organizacije cepljenja 42 odstotkov ter glede komunikacije z javnostjo 22 odstotkov vprašanih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji