Neomejen dostop | že od 9,99€
S klikom na napačno povezavo lahko v trenutku izgubite vse: denar, podatke, celo občutek varnosti. Spletni kriminalci so postali mojstri manipulacije, njihovi napadi pa so danes bolj sofisticirani in nevarni kot kdaj prej.
A ropi in tatvine niso nov pojav. Že stoletja so tarča nepridipravov dragocenosti, kot so denar, znamenita umetniška dela in dragulji. Svetovna literatura in filmografija nas navdušujeta z zgodbami o pretkanih roparjih, ki si izmišljajo domiselne načine za vdor v najstrožje varovane sisteme. Ti izmišljeni scenariji pa so pogosto navdihnjeni z resničnimi dogodki, saj je kriminal zelo zvest del zgodovine – od prvih ponarejenih kovancev do današnjih sofisticiranih kibernetskih napadov.
Kako uspešni smo v tem nikoli končanem tekmovanju med nepridipravi in zaščitnimi ukrepi? Ali lahko sploh držimo korak z vedno bolj naprednimi kriminalci?
Na ta vprašanja odgovarja izjemno zanimiva razstava Denar in kriminal: Tekmovanje brez konca, ki je do 31. decembra 2024 na ogled v Muzeju bančništva Slovenije na Čopovi ulici 3 v Ljubljani. Poleg vpogleda v zgodovinske rope in goljufije ponuja tudi ključne informacije, kako se lahko sami zaščitite pred pastmi, ki prežijo na vsakem koraku – tako v analognem kot v digitalnem svetu.
Odkar obstajajo ropi in kraje, obstaja tudi močna in trdna zaveza zaščiti: kdo bo boljši, bolj iznajdljiv, drzen in pretkan? Vlomilec ali tisti, ki mora premoženje zavarovati? Vedno bolj sofisticiran in razvejen kriminal je silil tudi drugo stran, da je z leti izboljševala svojo obrambno strategijo.
Preprečevanje finančnega kriminala je področje, kjer ni pravice do spanja in počitka, saj se tekmovanje nikoli ne konča. Se razvija in postaja vedno bolj razširjeno in tudi potuhnjeno, saj so se številni kriminalci danes preselili na medmrežje in tako postali še bolj anonimni in učinkoviti: podjetjem lahko z nekaj kliki ukradejo več milijonov evrov ali neprecenljive podatke, lahke tarče so postali tudi posamezniki, ki nasedejo lepim obljubam in se med brskanjem po spletu ne obnašajo dovolj samozaščitno.
Prav zaradi tega je razstava Denar in kriminal: Tekmovanje brez konca izjemno pomembna in dragocena, saj po eni strani seveda razkriva ozadja spektakularnih ropov in goljufij, po drugi pa poskrbi še za eno zelo pomembno družbeno plat: ozaveščanje. Vsak izmed nas lahko namreč poskrbi za zaščito pred vdori, tatvinami in goljufijami. Poznati ta svet pomeni tudi spoznati orodja in načine, kako lahko preprečimo, da postanemo žrtve.
S kiberkriminalom smo prav posamezniki še bolj vključeni v to tekmovanje: bolj kot kdaj prej odgovornost sloni na posamezniku. Mi smo tisti, ki na stežaj odpremo virtualna vrata nepridipravom ali pa se opremimo z znanjem in si s tem pridobimo pomembno prednost v nikoli končanem tekmovanju. Poskušamo biti korak pred nepridipravi.
Razstava predstavlja življenjske dogodke, povezane z denarnim kriminalom. Velik poudarek je na tem, kaj lahko vsak posameznik naredi, da se izogne analognim in digitalnim pastem, ki prežijo na nas.
Razstava osvetljuje tri tematska področja denarnega kriminala:
Na razstavi se bo tako lahko vsak obiskovalec opremil z znanjem, kako se ustrezno zaščititi, še preden bo prepozno. In če dosežemo zgolj to, da se prihodnjič, ko prejmemo nekoliko nenavadno sporočilo, ustavimo in najprej preverimo, ali je zlonamerno, potem smo zmagali. Služi kot čim bolj oprijemljivo orodje za zaščito in zavedanje, da se lahko polni znanja vključimo v tekmovanje, katerega del smo, pa če to želimo ali ne.
Razstava je le napoved velike razstave v letu 2025. Ta bo na ogled v prenovljenih prostorih na Čopovi 3 v Ljubljani. Gre namreč za tako razvejeno in pomembno tematiko, da si zasluži podrobnejšo obravnavo.
Pri razstavi so sodelovali:
Evropska centralna banka, Fundacija SICEH, Generalna policijska uprava, Moneterra – Muzej denarja Hrvaške narodne banke, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Muzej slovenske policije, Nacionalni forenzični laboratorij, Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, Narodna galerija, Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije.
Naročnik oglasne vsebine je NLB