Črna pika vrhovnega sodišča

Kakšna je percepcija slovenskega pravosodja v javnosti? Običajno prevladujejo ocene, da je neučinkovito, da dela prepočasi in da ni neodvisno od politike. Da se denar davkoplačevalcev uporablja tudi neučinkovito, pa je pred dnevi na nacionalni televiziji ocenil Jan Zobec, vrhovni sodnik.



Ima pravosodni sistem svojo »afero maketa«? Aplikacija protikorupcijske komisije Erar razkriva največje prejemnike plačil vrhovnega sodišča. Prvi je Pošta Slovenije, v enem letu je prejela od te ustanove 3,3 milijona evrov, sledi družba SRC, ki je v zadnjem letu za svoje storitve s področja informacijske tehnologije prejela 1,2 milijona evrov. Tudi pregled porabe denarja skozi daljše časovno obdobje kaže, da je poraba vrhovnega sodišča za storitve informacijske tehnologije v samem vrhu, in pojavile so se že špekulacije, da bi bilo prav to področje lahko »maketa« pravosodnega sistema.

Računsko sodišče ravno opravlja revizijo učinkovitosti vrhovnega sodišča pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč pri nas. To pomeni, da revizija ne bo zajela najnovejših projektov (Postopkovna pravičnost in EU državljan), za katero je sodišče plačalo dobrih 334 tisoč evrov in v okviru katerih sta nastali tudi dve spletni strani. Tudi z njuno pomočjo naj bi zagotovili, da bo »javnost pravilno razumela delovanje sistema.«


 

Obisk po nekaj mesecih bizaren

Novo spletno mesto nasodiscu.si ima le okoli 72 unikatnih obiskovalcev na dan. Za primerjavo: spletna stran delo.si je imela v torek 103.489 posameznih obiskovalcev. Spletno mesto nasodiscu.si je bilo širši javnosti prvič javno predstavljeno oktobra lani, v zadnjih dneh pa opažajo, da se je obisk povečal. To je mogoče pripisati izjavi vrhovnega sodnika Jana Zobca na nacionalni televiziji, ko je opozoril na sporno trošenje denarja v svoji ustanovi. Poslovni dnevnik Finance je nato razkril, da je oba projekta, ki naj bi pripomogla k izboljšanju razumevanja javnosti in k ugledu pravosodja, dobila družba iz mreže Pristop, Renderspace. Prvi projekt je bil oddan dražjemu ponudniku, za drugega se je potegoval le eden.

S projektoma naj bi vrhovnemu sodišču pomagali do spremembe odnosa do sodišč, sodnikov in sodstva, »česar pa se ne da narediti, ne da bi vedeli, katere so težave, s katerimi se soočajo. Ob izsledkih analize bo sodstvo lahko pravilno nagovorilo svoje ciljne skupine,« pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Uporabniki pa lahko pričakujemo vzpostavitev »ustreznega sistema komuniciranja med sodiščem in javnostmi« in med drugim »prilagoditev strokovnih gradiv v enostaven in razumljiv jezik.« Ministrica za pravosodje Andreja Katič se o zadevi ne želi izreči. »Vrhovno sodišče je samostojni neposredni proračunski uporabnik in zato tudi sam odgovoren za zakonito in gospodarno porabo proračunskih sredstev,« pravi.



Projekt, ki ga ministrica ne želi komentirati, je prinesel še eno spletno stran eu-drzavljan.si, ki pa še ni bila uradno predstavljena širši javnosti in zato se uradno merjenje obiska še ni začelo. Nekdanji minister Aleš Zalar pa je za razliko od aktualne ministrice bolj konkreten. »When money talks, justice walks *," pravi. Proračunska sredstva za delo sodišč so vselej skromna in zato je njihova smotrna poraba toliko pomembnejša. Če bi šlo za čezmejni evropski projekt in bi šlo zgolj za obvezen prispevek iz nacionalnega proračuna, se takšnemu strošku po njegovem mnenju najbrž ne bi dalo izogniti. "Percepcija državljanov, ki se kaže v nizki stopnji zaupanja v sodstvo, je vsekakor težava za državo,« se strinja. Vprašanje pa je, na čem ta percepcija temelji.



"Nenapisano pravilo, ki ga ugotavlja tudi CCJE (Posvetovalni svet evopskih sodnikov pri Svetu Evrope) je, da si ljudje vtis o sodstvu ustvarijo pretežno na temelju medijskih informacij o tem, kako obravnava zahtevnejše kazenske zadeve. Civilne in preostale sicer statistično predstavljajo večinski delež zadev, praviloma pa nimajo posebnega vpliva na percepcijo ljudi. Zato bi bilo zanimivo izvedeti ali je omenjeni znesek pretežno namenjen kampanji o percepciji glede kazenskih zadev," še dodaja Zalar.

Iz dostopnih informacij o projektih vrhovnega sodišča izhaja, da več kot 300 tisoč porabljenih evrov ni namenjenih pretežno percepciji glede kazenskih zadev, pač pa področjem kot so upravni spor, osebni stečaj, prekrški, razvezi zakonske zveze, pričam na sodišču, splošnim informacijam o sodnem sistemu, zemljiškim knjigam v EU, evropskem poslovnem registru...

* Ko spregovori denar, pravica obmolkne