Covid-19 skrajšal pričakovano trajanje življenja ob rojstvu

Posledice epidemije covida-19 bodo družbo na več ravneh spremljale še zelo dolgo. Pričakovano trajanje življenja je od tedaj krajše v skoraj vseh članicah EU, kažejo podatki, ki so jih pri Statističnem uradu RS (Surs) pripravili pred dnevom spomina na umrle, tudi večina drugih kazalnikov napredka se je obrnila navzdol.

V zadnjih 40 letih, med 1980 in 2019, se je število umrlih prebivalcev Slovenije gibalo med 19.000 in 20.000, ugotavlja Surs. Najtemnejšo plat bolezni kažejo statistike leta 2020, ko je umrlo več kot 24.000 ljudi, lani 23.261, kar je 13 odstotkov več kot leta 2019, ko vpliva epidemije covida-19 na umrljivost še ni bilo. Takrat je v povprečju na dan umrlo 56 ljudi, leta 2020 66 in 2021 64. Najbolj črna meseca prvega leta epidemije sta bila november in december.

Infografika Delo

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga oseba lahko pričakuje ob rojstvu, če predpostavljamo, da se umrljivost po starosti od leta opazovanja ne bo spremenila, so pojasnili pri Sursu. Na vse višjo pričakovano življenjsko dobo pomembno vplivajo nižja umrljivost dojenčkov, dvig življenjskega standarda, bolj zdrav življenjski slog, višja izobrazba, napredek v zdravstvu. V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja moških in žensk ob rojstvu vse do leta 2020 podaljševalo, v zadnjih 30 letih se je za moške podaljšalo za osem let (leta 2019 je bilo 78,5 leta), za ženske pa za šest let (leta 2019 84,22 leta), so izračunali na Sursu. V koronskem letu 2020 se je, v primerjavi z 2019, pričakovana življenjska doba znižala za skoraj eno leto, z 81,6 na 80,6 leta (ženske 83,39, moški 77,81). Tudi leta 2021 je bila z 80,9 leta nižja od predkoronskega obdobja, s tem da se je pri ženskah že nekoliko zvišala (83,69), pri moških pa se dodatno znižala (77,63).

Podobne so statistike v večini držav EU. Izmed 27 članic se je le na Danskem in na Cipru pričakovano trajanje življenja ob rojstvu podaljšalo, najbolj pa se je skrajšalo v Romuniji, na Poljskem in Slovaškem.

Izbrisala desetletja razvoja

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je epidemija covida-19 posredno ali neposredno terjala približno 14,9 milijona življenj, 57 odstotkov je bilo moških, 43 odstotkov žensk, daleč najbolj ogroženi so bili starejši ljudje. Kar 84 odstotkov teh presežnih smrti je bilo v jugovzhodni Aziji, Evropi in na ameriških celinah, skoraj 68 odstotkov v le desetih državah.

»Merjenje presežnih smrti je temeljno za razumevanje vpliva pandemije, ti podatki so pomembni kot vodilo za odločevalce, da bi učinkovito preprečevali prihodnje krize,« meni dr. Samira Asma iz WHO.

Posredne posledice bodo milijoni ljudi po vsem svetu občutili še dolgo. OZN opozarja, da je pandemija izbrisala desetletja razvoja na globalni ravni, stopnja skrajne revščine na svetu se je leta 2020 zvišala prvič po letu 1998, z 8,4 na 9,5 odstotka, kar pomeni, da je bilo še dodatnih 119 do 124 milijonov ljudi potisnjenih v revščino. Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, se je povečalo za 83 do 132 milijonov. Razkrile in okrepile so se neenakosti znotraj držav in med državami. Vse to pa se je ob vojni v Ukrajini in vseh njenih posledicah na cene hrane in energije še veliko bolj zaostrilo.