Covid-19 odnesel »navadne« bolnike in denar

UKC kot glavna bolnišnica, ki sprejema paciente s covidom-19, je v nenavadnem položaju. Po eni strani zaradi covida-19 ni mogla zdraviti kar 69.600 pacientov z drugimi boleznimi in zato ni imela pričakovanih prihodkov, po drugi strani pa plačilo pacientov s covidom ni urejeno kot za druge bolezni, ker v splošnem dogovoru plačilo za to bolezen še ni definirano.

Iz teh in drugih razlogov je imel UKC konec junija 30 milijonov evrov primanjkljaja, kar je približno pet odstotkov prihodkov, so povedali po seji sveta zavoda.
 

Plačilo ZZZS

Med največjimi razlogi za primanjkljaj je Janez Poklukar, generalni direktor UKC, najprej navedel, da zdravstvena blagajna (ZZZS), od katere je UKC odvisen, ne plačuje zakonsko določenih stroškov dela.

Tako, denimo, plačuje za zaposlene, ki so javni uslužbenci, 3,82 odstotka manj, kot je to določeno po veljavni plačni lestvici za javne uslužbence, kar znese za celotni UKC skoraj šest milijonov evrov. Takih nezakonitosti je še nekaj – skupaj za deset milijonov evrov za vse leto.

Poklukar pričakuje, da jih bo aneks k splošnemu dogovoru za razdelitev denarja v zdravstvu odpravil.

Drugi velik razlog za manj prihodkov so novi covid standardi zdravstvene obravnave pacientov, ki zahtevajo več časa in zaščito osebja. V UKC ocenjujejo, da bodo ti covid standardi podražili obravnave bolnikov za 11 milijonov evrov na leto.

Tudi covid brisi še niso priznani kot zdravstvena storitev; izdatek UKC zanje je do zdaj 1,1 milijona evrov.

Tretji razlog za primanjkljaj je premalo programa za nekatera zdravljenja, ki jih pacienti potrebujejo. Poklukar je navedel, da bi morali kmalu prekiniti vstavljanje perkutanih aortnih zaklopk, če bi hoteli poslovati v skladu s plačilom: za 103 aortne zaklopke jim ZZZS plača, za dodatnih 80 do 100 bolnikov, ki aortne zaklopke ravno tako potrebujejo, pa ne.

Podobno je še z nekaj dragimi zdravljenji.

To ni nič novega, saj ZZZS že vrsto let plačuje manj, kot bolniki potrebujejo, nato pa prihaja do doplačil ali pa – sanacijskih programov.
 

Sanacijski program ni dobro del

UKC, ki je zadnja leta v sanacijskem programu moral zmanjšati zaloge zdravil, opreme pa že dolgo ne prenavlja, kot bi bilo treba, se je zato znašel ob začetku pandemije v stiski. Kar je nujno potreboval za zdravljenje, je stalo 13,2 milijona evrov; pričakuje, da bo ta denar dobil iz Evropskega solidarnostnega sklada.

Iz državnega proračuna bi moral dobiti po zakonu o interventnih ukrepih 21,4 milijona evrov zaradi odpadlih operacij in zdravljenj.

Če bodo vsa ta sredstva pritekla na njegov račun, bo posloval uravnoteženo, je napovedal Poklukar.
 

Podaljšanje čakalnih dob

V času covida-19 so se čakalne dobe podaljšale, nabralo se je precej dodatnih bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo. Za pregled, preiskavo ali operacijo v UKC čaka nad dopustno čakalno dobo 39 tisoč bolnikov. Vrednost obravnav, ki jih potrebujejo, je 20 milijonov evrov. Ti pacienti v finančni načrt, vreden 594,6 milijona evrov, ki ga je včeraj obravnaval svet zavoda, še niso zajeti.

Svet zavoda je obravnaval tudi pandemski načrt za drugi val epidemije; preden bo dostopen javnosti, ga mora odobriti minister za zdravje.

Pod lupo pa je svet zavoda vzel tudi zemljišče v Bosni, ki ga dediči s tožbo zahtevajo nazaj. UKC sploh ni vedel za to lastnino. »Lastnika UKC – ministrstvo za zdravje – smo zaprosili, da pooblasti UKC za odprodajo zemljišča nekdanjim lastnikom. Mogoče bo v tožbi prišlo do poravnave,« je povedal predsednik sveta Jože Golobič. Gre za 11 hektarjev zemljišča, ki še ni ocenjeno, a najbrž je vredno nekaj deset tisoč evrov.