Če ne bomo ukrepali, bo prometnih zastojev še več

Ljubljansko prometno vozlišče je eno najbolj obremenjenih v Evropi. Če v Sloveniji bomo ne začeli izvajati aktivnosti za izboljšanje pretočnosti cestnega in železniškega prometa, se bodo težave z zastoji le še poslabševale, stroški tega pa lahko dosegajo milijone evrov, opozarjajo predstavniki gospodarstva.

Kaj pravijo na Darsu o nižjih nočnih cestninah

Kilometri zastojev ob prometno najbolj obremenjenih urah, ob določenih dneh pa popoln kolaps prometa na ljubljanski obvoznici so že nekaj časa stalnica. Predstavniki gospodarstva opozarjajo, da se bodo razmere še poslabšale, če ne bomo ukrepali. »Ne  gre le za zastoje, ampak za škodo, ki ob tem nastaja in seveda za slabšo varnost na cestah,« je opozorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Opozorila je, da država država, ki nima razvite infrastrukture, ne more računati na gospodarski razvoj.

Logistika brez strategije

Logistika namreč prispeva dobrih sedem odstotkov bruto domače proizvoda. Direktor združenja za promet Robert Sever je priznal, da izračunov o celotni škodi zastoje nimajo, po njihovi grobi oceni pa za tovorna vozila ura zastoja povzroči 120 evrov stroška. To pomeni, da z zastoji na cestah izgubljamo milijone. V združenju zato državo pozivajo, da pripravi strategijo razvoja logistike.

Direktor podjetja PNZ Andrej Jan je ljubljansko vozlišče poimenoval kar gordijski vozel, ki ga bo treba presekati. Del rešitve vidi v ukrepih za trajnostno mobilnost, kot so integrirana vozovnica, nova shema mestnega prometa in hitri avtobusi, spodbujanje sopotništva, več parkiraj in se pelji (P+P) parkirišč, spodbujanje dela od doma in prerazporejanje dejavnosti.  Drug del rešitve je seveda posodobitev železniške infrastrukture, da bi ta prevoz postal hitrejši in bolj zanimiv za uporabnike. Vendar Jan opozarja, da ti ukrepi lahko vplivajo le na 20 odstotkov prometa in še ti ukrepi bodo z gospodarsko rastjo do leta 2030 izničeni. Zato po bi po njegovih besedah potrebovali šestpasovne avtoceste z odstavnimi nišami.

Da bi bilo treba čim prej pristopiti  k izgradnji treh pasov  z odstavnimi pasovi v ljubljanskih vpadnicah in na ljubljanskem obroču, je sklenil tudi strateški svet zbornice za investicije in gradbeništvo. Prav tako se zavzemajo za pospešitev postopkov prostorskega umeščanja, ki lahko trajajo leta, ustanovili pa so tudi poseben odbor, ki bo bedel na problemom urejanja prometa. »Na primeru Magne smo videli, kako hitro lahko pridemo do končne rešitve, če za to obstaja volja,« je dejal direktor zbornice gradbeništva in IGM Gregor Ficko.

Predstavniki gospodarstva so opozorili, da nekatere rešitve že več let ležijo v predalih, a se nihče ne upa lotiti njihovega uvajanja. Ficko je opozoril, da je ena od težav, da je področje prometa razdeljeno med tri različna ministrstva.