Če je igrač preveč, ni odgovornosti zanje

Ljubljana – Decembrski dnevi in trije bradati možje, ki jih nemalo otrok nestrpno pričakuje, pokažejo, kako hitro se lahko napolni kotiček s pozabljenimi igračami. »Količina nepomembnih igrač otroke zbega,« pove ravnateljica vrtca Janja Bogataj, ki poziva, naj bodo vsi ti dobri možje prizanesljivejši do otrok.

Napotkov, kako izbrati pravo darilo in kako najti pravo ravnotežje med željami in vrednostjo, je na spletu mogoče najti kar nekaj. Eno takih, ki velja že nekaj let, je pravilo v štirih točkah – otroku kupiti nekaj, česar si želi, nekaj, kar potrebuje, kos oblačila in knjigo. Pri tem ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj starše (in svojce) spodbuja k zmernosti.

»Današnji predšolski otroci so že od rojstva izpostavljeni preveč dražljajem, na katere se preprosto ne znajo in ne zmorejo odzivati. Ob poplavi različnih daril in različnih mož, ki jim vso to navlako prinašajo, pa so samo še bolj zbegani.« Prepričana je, da otroci ne potrebujejo toliko igrač, kot jih je mogoče najti na trgovinskih policah in v njihovih domovih. »Današnji otroci potrebujejo starše, s katerimi bodo preživeli prosti čas, se z njimi v miru zaigrali, saj je igra odlično terapevtsko, povezovalno in ustvarjalno sredstvo.«
 

Kaj podariti?

K premisleku o igrači, kakšno funkcijo ima in ali bo pri otroku spodbujala ustvarjalno, poziva tudi strokovnjakinja za vzgojo Zdenka Zalokar Divjak. Preveč dodelane igrače po njenih besedah niso primerne, saj so to igrače za enkratno uporabo. »Če otroku kupimo dojenčka, naj bo to resnično samo dojenček, da bo otrok sam lahko našel kakšno krpico in mu naredil oblačilo, paličico, s katero ga bo hranil.« S tem bo otrok dobil svobodo, da razvije simbolično igro. »Vznejevoljijo me knjige, ki proizvajajo zvoke. Namesto da bi otrok gledal sliko, samo še pritiska na gumbe. Ob tem piskanju ne razvije ničesar, zaradi česar bi se z igračo lahko tudi čustveno povezal.«

Tudi Janja Bogataj svetuje tiste igrače, ki spodbujajo ustvarjalnost, razmišljanje in inovativnost. Večina plastičnih igrač za predšolske otroke je po njenem mnenju neuporabna, saj odslikavajo neko pomanjšano življenje odraslih. »Posamezni predmeti ne osmišljajo ustvarjalne in domišljijske igre, v kateri se razvijajo višji miselni procesi.«



Predvsem v predšolskem obdobju, ko je treba spodbujati otrokov celostni razvoj, čustveni in socialni, je, kot pravi Zdenka Zalokar Divjak, pomembno, da otrok dobi tudi kakšno igračo. A pri tem tudi opozarja na zmernost predvsem pri mlajših od dveh let. Pri starejših, ki že obiskujejo šolo, predlaga različne športne rekvizite. Priznava, da je najstnika verjetno težje obdariti kot mlajše otroke, a je prepričana, da težko zgrešiš, če podariš knjigo, vstopnico, morda zapisano vabilo na skupno preživljanje časa.
 

Ohranjati simboliko

Smiselno je tudi, da se starši dogovorijo s svojci, saj najbolje vedo, koliko igrač ima otrok. »Morda dedek Mraz ali Božiček lahko prineseta le eno skupno darilo,« pravi Zdenka Zalokar Divjak. Tudi Janja Bogataj pravi, da bo imel otrok rad tudi tisto eno igračo, če bo le izbrana po njegovi meri. »Otroci se morajo naučiti, da se darila prejemajo počasi, ne vsa naenkrat, in tisto, kar dobi, je njegovo in zanj prevzame odgovornost. Če je igrač preveč, odgovornosti ni,« še dodaja Bogatajeva.



Kolikšno vsoto so starši in svojci pripravljeni, predvsem pa sposobni nameniti za obdarovanja v decembrskem času, je seveda zelo odvisno od posameznika. A vendarle Zalokar Divjakova predstavlja neke grobe okvire. »Približno od 30 do 40 evrov na otroka. Pri starejših pa, če gre za skupno darilo, lahko tudi nekoliko več, od 70 do 80 evrov. A to je že kar visok znesek.«

Podoba kateregakoli od treh dobrih mož z odraščanjem izgublja čarobnost. Zalokar Divjakova opozarja, da je treba tradicijo obdarovanja, predvsem pa vse druge simbolike prazničnega časa, ohranjati tudi, ko otroci stopijo na prag odraslosti. »Obdarovanje je samo del prazničnega razpoloženja. To je čas umirjenosti. Čas, ko okrasimo dom, spečemo pecivo, se srečamo.«