Če bo zakon prestal referendum, bo sledila ustavna presoja

Volivke in volivce bo pred referendumsko nedeljo, 27. novembra, ko bomo odločali o spremembah zakona o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija, prepričevalo 28 organizatorjev kampanje. Največ polemik pa bo, kot kaže, pri zadnjem, kjer jih je prijavljenih 27 – na eni strani Društvo novinarjev Slovenije in Inštitut 8. marec, na drugi pa tudi predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki se je zato pridružil tudi družbenemu omrežju twitter.

V svojem prvem zapisu je generalni direktor navedel, da je zakon neustaven, s čimer je že napovedal tudi odhod na ustavno sodišče, če bodo spremembe prestale referendumsko presojo. Svoj zapis je utemeljil z izjavo nekdanjega predsednika vlade in profesorja prava Mira Cerarja v oddaji RTV danes in jutri, ki je opozoril, da bo določba o prenehanju mandatov sedanjim organom upravljanja in vodenja te največje kulturne institucije, gotovo sprožila pravna vprašanja, če bo zakon prestal referendumsko odločanje.

Ob sprejemanju zakona je na ta vidik poslance opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, a je dodala, da je poseganje v mandate mogoče, če za to obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih.

Na vprašanje, ali torej meni, da so spremembe neustavne, nam je Cerar včeraj dejal, da se do tega v oddaji ni opredelil, da je na podlagi ustavnosodne prakse to možnost dopustil.

»Državni zbor Republike Slovenije je s sprejetjem novele zakona o RTV Slovenija z zlorabo nujnega zakonodajnega postopka in z izključitvijo vsake javne razprave grobo posegel v položaj RTV Slovenija, zato sem se odločil, da se vključim v referendumsko kampanjo,« svojo odločitev za vključitev v kampanjo pojasnjuje Grah Whatmough, ki je svojo pot na Kolodvorski začel v času Cerarjeve vlade kot nadzornik RTV Slovenija »v kvoti SMC«.

»Agonijo zaposlenih, ki že šest mesecev stavkajo, lahko skupaj prekinemo s potrditvijo zakona. Zakon ni popoln, je pa korak v pravo smer,« so ob napovedi vstopa v kampanjo navedli v Društvu novinarjev Slovenije, katerega člani so tudi novinarji RTV Slovenija. Ti zahtevajo odhod vodstva. Spremembe zakona pa so podprli že ob njegovem sprejemanju, saj politične stranke izloča iz imenovanja organov upravljanja RTV Slovenija. Sedanji zakon po njihovem mnenju namreč omogoča politično ugrabitev. Prejšnja koalicija SDS, NSi, SMC in Desus v parlamentu je kar 21 od 29 programskih svetnikov izbrala po svojem okusu.

Skladno z novim zakon o RTV Slovenija bi zaposleni iz svojih vrst v novi, manjši svet izbrali šest članov, preostalih 11 pa bodo na podlagi javnih pozivov imenovale različne organizacije. Uvedena naj bi bila omejitev mandatov, vodenje pa bi prevzela štiričlanska uprava.

Tudi o tem, da ne more biti slabše

Vlada, ki je predlagala vse tri zakone, se v kampanjo ne bo vključila, saj bi v tem primeru na podlagi odločitve vrhovnega sodišča o referendumu o drugem tiru morala predstavljati tako stališča za sprejetje zakona kot stališča proti zakonu. Bodo pa aktivno sodelovale vse tri koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.

SDS, ki je zbrala podpise za referendume, se v kampanji ne bo pridružila NSi, ampak se bodo SLS, NLS ter tudi Gibanje za otroke in družine Aleša Primca in Društvo Davkoplačevalci se ne damo Vilija Kovačiča.

Vsem organizatorjem kampanje je RTV Slovenija dolžna omogočiti predstavitev mnenja v refrendumskih oddajah.