Če bi ukrepali prej, bi tisoč ljudi še živelo

Jutri bo eno leto, kar je italijanska vlada kot prva v EU zaradi covida-19, kot ga poznamo zdaj, razglasila izredne razmere, saj so nekaj dni prej potrdili prva primera okužbe s takrat še »novo vrsto koronavirusa« s Kitajske. Slovenija je prvega okuženega zabeležila 4. marca, prvi smrtni primer pa deset dni zatem v enem od domov za starejše. Doslej je bitko s covidom pri nas izgubilo 3685 ljudi, samo v četrtek dvajset.

O »virusni pljučnici neznanega izvora« je Kitajska Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila v začetku januarja lani, konec januarja so o prvih primerih okužb že poročali tudi v ZDA in Evropi. Ko je WHO novi koronavirus razglasil za globalno grožnjo javnemu zdravju, sta naše ministrstvo za zdravje in NIJZ javila, da sta pripravljena …

Kaj se je v državi dogajalo potem, da je enoletna bilanca covida vse prej kot spodbudna? Kakor kaže analiza Covid Sledilnika, smo jeseni kasnili z ukrepi, zaradi česar se je epidemija razmahnila in sledenje stikom ni bilo več mogoče. Če bi enako zmanjšanje mobilnosti, kot smo ga dosegli novembra, z ukrepi sprožili že septembra, bi imeli v drugem valu epidemije 80 odstotkov nižjo umrljivost ali tisoč smrti manj …

Smrti

Tako pa smo mejo tisoč smrti presegli ravno novembra; 3. decembra smo zabeležili rekordnih 74 smrti v enem dnevu, od teh 52 v domovih za starejše; od dobrih 3660 jih je doslej v domovih umrlo 1958, kar pomeni, da je zaradi covida umrl vsak deseti oskrbovanec. Slovenija je bila v prvem valu epidemije ena najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra pa smo se po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida po podatkih Covid Sledilnika povzpeli na prvo mesto v svetu. V enem samem tednu lanskega novembra je pri nas umrlo skoraj dvakrat toliko ljudi kot v istem tednu 2018: kar 730.

Okužbe

Kot ocenjuje dr. Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, epidemija pri nas stagnira, kar pomeni, da okužbe vztrajajo. Z virusom se je doslej okužilo med 500.000 in 600.000 prebivalcev in so vsaj delno imuni, kar ob spoštovanju ukrepov zavira širjenje virusa. V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec Slovenije. Na vrhuncu prvega vala je delež kužnih znašal približno 0,35 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužila približno četrtina prebivalstva. Trenutno je okužen približno vsak 30. prebivalec.

Precepljenost

Oskrbovanci domov so že večinoma prekuženi ali precepljeni, tako da Leskovar večjega porasta okužb v domovih ne pričakuje. »Zdaj poteka tekma med cepljenjem rizične populacije in razmahom novih, bolj kužnih variant. Če bomo dovolj hitro cepili rizično populacijo, število dnevno umrlih ne bo več naraščalo. Če bi zaradi bolj kužnih variant prišlo do porasta epidemije, preden bi nam uspelo s cepljenjem dovolj zaščititi rizično populacijo, pa bi lahko število umrlih začelo spet naraščati,« svari. A porasta epidemije si preprosto ne smemo privoščiti, dodaja.

Obvladovanje okužb

Sledenje stikom po Leskovarju najbolj učinkovito omejuje širjenje virusa in bo tudi močno olajšalo obvladovanje novih različic virusa, če se te razširijo. Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 1267. Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, pravi Leskovar, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 1267 in ocenjeno reprodukcijsko število ena, bomo to stanje dosegli šele v nekaj mesecih.

Bolnišnice lažje dihajo

Pritisk na bolnišnice se zaradi cepljenja rizičnih skupin zmanjšuje. Po zadnjih podatkih se v slovenskih bolnišnicah zdravi 1082 pacientov s covidom-19, od tega 169 na intenzivni negi. Zmanjšalo pa se je tudi število sprejemov iz domov. Pred tedni so jih v bolnišnicah sprejeli 40 in več na dan, zdaj še pet do deset. Več kot polovica stanovalcev domov je bolezen že prebolela.

Nevarne nove variante

Po Leskovarjevi oceni je prekužena približno dobra četrtina prebivalstva. »Zaradi obsežne epidemije se vsakih pet dni prekuži približno odstotek populacije, kar pomeni, da trenutno poteka prekuževanje zelo hitro. Posledično pada reprodukcijsko število R za približno eno stotinko vsake štiri dni glede na siceršnjo vrednost. Če se R zaradi sproščanja ukrepov ne bo začel dvigovati, to pomeni, da se nove bolj kužne variante sevov širijo v vedno težjih pogojih. Po trenutnih ocenah padanje R zaradi prekuževanja ravno nadomešča njegovo rast zaradi večanja deleža bolj kužne variante seva. Je pa to ravnovesje izredno krhko,« pojasnjuje Leskovar. Zato je pomembno reprodukcijsko število R čim bolj znižati, kajti sicer nas bo premagala bolj kužna varianta, katere delež raste eksponentno.