Čas za manj strogosti in različna razvajanja

Odrasli smo verjetno nekoliko obremenjeni s pravljicami in zgodbami o romantičnem počitnikovanju pri babici in dedku, po možnosti na deželi. Ti spomini pa niso vedno lepi in romantični, zato je dobro, da se stari starši na počitnice z vnuki pripravijo in s svojimi otroki temeljito pogovorijo o vseh skrbeh.

»Spomini na počitnice pri babici in dedku so lahko lepi zaradi povezanosti, ki se med počitnicami dodatno okrepi, zaradi nečesa prijetnega in prijaznega, kar otroka povezuje le s starimi starši; velikokrat pa je vtis povezan z vrstniki, ki jih otroci srečajo v drugem okolju, to je dragocena izkušnja,« pravi Danica Vidmar, ki vodi Familylabove delavnice o odnosih med starši in odraslimi otroki.

Priložnost za poglobitev medsebojne povezanosti

Počitniški čas predpostavlja manj strogosti in različna razvajanja in popuste, kjer se znajo stari starši najbrž bolje odrezati. Zanimivost počitnikovanja pri babici in dedku pa je zelo odvisna tudi od starosti vnukov in od tega, kako »cool« se zdi vnukom bivanje pri njih, na primer na deželi, v mestu, v drugem mestu ali celo v drugi državi: »Šoloobvezni otroci najraje preživljajo počitnice z vrstniki. Starši, stari starši ali tete v bližini pa jim predstavljajo varnejši pristan, kamor se vračajo, kjer se dobi kaj za pod zob, kamor se zatečejo, če gre med vrstniki kaj narobe,« ugotavlja Vidmarjeva.

Opozarja, da je med starši in starimi starši potreben pravočasen, natančen in jasen dogovor, saj so za načrtovanje počitnic odgovorni starši. Vsi pa lahko počitnice vidijo kot priložnost za poglobitev medsebojne povezanosti in jo tudi soustvarijo. Če si stari starši počitnic z vnuki ne želijo, imajo do tega vso pravico. To morajo pravočasno in jasno povedati, čeprav mnogi za to nimajo poguma in odlašajo do zadnjega; neusklajena pričakovanja pa mnogokrat pripeljejo do nepotrebnih konfliktov, pravi Vidmarjeva: "Slaba vest ni potrebna, potrebna pa je jasna in po možnosti prijazna beseda."

Daljše je počitnikovanje, večje so lahko stiske

Vsaka družinska situacija pa je drugačna. Nekateri stari starši s svojimi vnuki sobivajo skozi vse leto in prav gotovo ima počitniško podaljšanje tega sobivanja drugačno dinamiko kot pri tistih, ki z vnuki ne živijo vsak dan. Kot pravi Vidmarjeva, je lahko prav obvladovanje odgovornosti tisti del drugačne dinamike, ki vpliva na željo starih staršev, da bo preživeli počitnice z vnuki: "Daljše je počitnikovanje, večje so lahko te stiske. Tu gre lahko za fizične omejitve, saj so otroci počitniško razposajeni, in najbrž še kaj. Pri tem je pomemben odkrit pogovor, razumevanje in pomoč staršev, saj se za strahovi in stiskami babic in dedkov lahko skriva iskrena želja, da bi zmogli sproščeno preživljati počitniški čas z vnuki."

Pogovoriti se je treba tudi o varnosti otrok

Predvsem pa naj stari starši na začetku skupnih počitnic postavijo jasna pravila in se o njih pogovorijo z vnuki, svetuje Vidmarjeva. Eden od teh je prav gotovo varnost otrok, pri čemer je treba otroku razložiti, zakaj želijo, da jim pove kam gre ali se od tam premakne. Pomembno je vnaprej opredeliti, kakšna so pravila na večernih sladolednih sprehodih, kjer je na stojnicah vse polno vsega, kar vabi otroške oči; pa ne cela lista pravil, ampak tri ali štiri. Če je le mogoče, naj otroci doma pustijo tablice, igrice in mobilne telefone ter se posvetijo druženju. "Mentalna priprava na skupne počitnice je naloga in odgovornost starih staršev, to vključuje tudi razumevanje, kaj njihovim vnukom predstavljajo počitnice. Če bodo sproščeni oni, se bodo pripravili, se veselili skupnega počitnikovanja in dali otrokom prostor tudi za druženje s sovrstniki, bo to za otroke najbolje in na koncu bodo zadovoljni vsi," sklene Vidmarjeva.

Prvovrsten pomlajevalni program

Profesorica dr. Manca Košir, ki pravi, da je prava waldorfska babica, saj so vsi trije vnuki hodili na Waldorfsko šolo, ki je tesno povezana s starši in starimi starši, poudarja, da je vloga babic in dedkov od nekdaj pomembna. Žal pa se danes njihova funkcija pogosto spreminja v taksi službo, po otroka v šolo ali vrtec, na različne dejavnost, vožnjo k zdravniku itd.: "K sreči lahko med vožnjo vzpostavljamo čarobne odnose, kakršni so značilni za radožive babice in vedoželjne vnuke."




Pravi, da je staršem pomagala, ko so bili otroci majhni, zdaj pa so tako veliki, da gre predvsem za radost njihovih odnosov: "Vnuki so ena od mojih temeljnih radovednosti: kaj se jim dogaja, kam jih vleče srce, v kateri državi bodo študirali, bo vnuk ostal z zaročenko in ona z njim do konca njunih dni, bo ...? Saj veste, človek postane star, ko preneha biti radoveden. Zato so vnuki zame prvovrsten pomlajevalni program! Seveda so med njimi razlike, majhni potrebujejo branje pravljic, najstniki pa pogovore o ljubezni. In predvsem poslušanje njihovih tako imenovanih 'problemov': o zoprni sošolki, o fantu, ki ni vanj zaljubljena ... Babica Manca zna poslušati in spraševati, pa tudi opazovati in spregovoriti o tem, kar vidi, občuti ...". Kot pravi, so tudi njeni vnuki odlični opazovalci, opozorili so jo že na marsikaj. Hvaležna je, da ji povedo, kar mislijo: "Ne govorimo o drugih, temveč o sebi: kako so oni, kako sem jaz, kaj se nam dogaja, kaj doživljamo ..."

Druženja, polna zanimivh dogodkov