Brez financiranja le prazna lupina

Prihodnje leto bo storitve dolgotrajne oskrbe potrebovalo 63.400 ljudi, leta 2025 pa bo upravičencev že skoraj 70.000, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje. Ti podatki so le ena potrditev več, kako nujno je že končno sistemsko urediti to področje. A predlog, ki ga je pred kratkim sprejela vlada in naj bi ga državni zbor obravnaval jeseni, ne odgovarja na nekatera ključna vprašanja, so kritični v šestih centralah reprezentativnih sindikatov, članic ekonomsko-socialnega sveta.

Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi se uveljavljal postopno in tako naj bi se povečevali tudi izdatki za uresničevanje pravic. Te pa naj bi bile, kot načrtujejo snovalci sistemske ureditve, financirane iz prenosa sredstev, ki že obstajajo za dolgotrajno oskrbo v zdravstveni in pokojninski blagajni, iz evropskih skladov, iz za zdaj še neobstoječega nacionalnega demografskega sklada, manjkajoči del pa bi primaknil državni proračun, vsaj do leta 2025, ko naj bi se vzpostavil nov steber obveznega zavarovanja. »Za tako pomemben zakon, ki ga pričakujemo že skoraj dve desetletji, je nujen širši družbeni konsenz, ki bi ga lahko dosegli s socialnim dialogom, in finančna konstrukcija, ki bi morala zagotoviti vzpostavitev, predvidljivost, kakovost in dostopnost novega sistema dolgotrajne oskrbe. Brez teh dveh sestavin je zakon le prazna lupina,« je prepričana Irena Ilešič Čujovič, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.

Nabiranje političnih točk

»Pozdravljamo, da se je zakon premaknil z mrtve točke, a se bojimo, da bo zaradi tega, kar v njem manjka, marsikoga bolela glava. Skrb za financiranje se prelaga v prihodnost, ljudje zato ne vedo, do katerih storitev bodo upravičeni,« opozarja Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam. Počivalšek hkrati tudi poudarja, da se pri vzpostavitvi novega zavarovanje ne sme obremenjevati le dohodkov iz delovnega razmerja, temveč širiti osnovo za zavarovanje. Problematična pa se jim zdi tudi možnost denarnega prejemka za storitve dolgotrajne oskrbe, saj obstaja tveganje, da ta sredstva ne bodo porabljena namensko, temveč za reševanje socialnega položaja.

»To je politični zakon za nabiranje točk in brez ključnega dela vsebine. Pri tem je posebno nesprejemljivo, da se predvideva financiranje iz demografskega sklada, ki je namenjen sofinanciranju pokojnin, in se ga tako slabi,« še enega od vidikov poudarja Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Sindikalisti opozarjajo na še nekaj pomembnih vidikov, ki jih zakon ne obravnava, denimo pomanjkanje kadra, zaradi česar se postavlja pod vprašaj dostopnost storitev vsem, ki jih potrebujejo, povsod in pod enakimi pogoji.