Brez doplačil do inzulinske črpalke

Od 16. maja bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 najsodobnejše inzulinske črpalke z zaprto zanko ne bo treba več doplačevati, poleg tega bodo upravičeni do senzorjev in oddajnikov, vse to pa ne glede na njihovo starost ali socialni status. Gre za veliko zmago, pravijo.

Ko so po dveh letih boja za te pravice mislili, da se bo zadeva zavlekla še v medresorsko usklajevanje, je minister za zdravje Janez Poklukar s svojim podpisom sprejel končno odločitev, kar je bila zelo razveseljiva novica za predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na ljubljanski Pediatrični kliniki Tadeja Battelina in številne sladkorne bolnike.

Šestdeset jih po besedah zdravnice Nataše Bratina, tudi predsednice Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami, na omenjenem oddelku čaka uvajanje na tehnično novost – med njimi številni, ki že uporabljajo črpalko s senzorjem ali brez, ter taki, ki bodo prvič dobili črpalko. Letos imajo na seznamu še 40 družin, ki bodo lahko prejele novo črpalko po štirih letih uporabe črpalke.

Umetna inteligenca

Inzulinska črpalka z zaprto zanko samodejno prilagaja odmerek inzulina na podlagi odčitkov iz novega, najnaprednejšega senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi. Senzor se vstavi v podkožje in je tanek kot las, dolg približno centimeter, na kožo pa pritrjen z obližem in povezan z oddajnikom, ki v črpalko posreduje podatke o izmerjeni vrednosti sladkorja v medceličnini vsakih nekaj minut.

»Umetna inteligenca pomaga ljudem voditi sladkorno bolezen, skoraj na način, da za to ne vedo,« je dejal Battelino. Za bolnike je to veliko olajšanje. Preden so prišle na trg tovrstne črpalke, so si sladkorni bolniki z injekcijami sami vbrizgavali inzulin v podkožje v predelu trebuha, zdaj to opravi aparat.

Otroci in mladostniki najbolj na udaru

Sladkorna bolezen je kronična bolezen. Pojavi se, če telo ne more izdelati dovolj inzulina (tip 1) ali inzulina ne more učinkovito uporabljati (tip 2). Za sladkorno boleznijo tipa 1 najpogosteje zbolijo otroci in mladostniki, a tudi odrasle osebe do 45. leta starosti. »Epidemiološke raziskave kažejo, da ta bolezen narašča za približno štiri odstotke na leto. Takšno povečanje zaznavamo tudi v Sloveniji, kjer so v zadnjih 15 letih otroci v času diagnoze mlajši, za kar tri leta – še leta 2000 so bili v povprečju v času diagnoze stari 12 let, zdaj so manj kot devet let,« je pojasnjeno na spletni strani Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami.

Pri širjenju pravice v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerih bodo bolniki upravičeni do najnaprednejše črpalke, se je po besedah dr. Battelina sledilo strokovnim smernicam.

Zaradi te novosti se bodo odhodki ZZZS v štirih letih zvišali za 3,6 milijona evrov, saj bo tak pripomoček predvidoma stal skoraj pet tisoč evrov (z davkom). Battelino je glede tega dejal, da se sredstva, sodeč po raziskavi, objavljeni v ameriški reviji JCEM, zelo hitro povrnejo, zaradi posledično manj akutnih obravnav v bolnišnici ter pozneje zaradi dodatno manj kroničnih zapletov, saj aparat zelo dobro obvladuje bolezen in izboljša presnovno urejenost. Že med omenjeno 24-mesečno raziskavo je bilo prihranjenih skoraj 350.000 evrov.

Takšno inzulinsko črpalko naj bi v Sloveniji potrebovalo okoli 5000 ljudi, dobili jo bodo na vsaka štiri leta. Do zdaj so jo brezplačno dobili le otroci do sedmega leta. Starši so s peticijo, ki jo je podpisalo 7500 ljudi, že od leta 2018 zahtevali, da se ljudem s sladkorno boleznijo tipa 1 omogoči dostop do tehnološko najnaprednejših pripomočkov za nadzorovanje te zahtevne in potencialno usodne bolezni ter zadostno število senzorjev za neprekinjeno vsakodnevno merjenje glukoze v medceličnini. Njihov glas je bil zdaj končno uslišan.

Zavod za zdravstveno zavarovanje bo v zvezi s temi novostmi več informacij podal na tiskovni konferenci 4. maja.