Brez denarja v nakup reševalnih avtomobilov

Ravne na Koroškem – Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK) pričakuje, da bodo koroške občine segle v proračun za 260.000 evrov, kolikor jim je zmanjkalo za plačilo devetih avtomobilov za nenujne vožnje in en reanomobil, ki so jih nakupili. Župani pred odločitvijo od ZRCK zahtevajo izračune.

Marijana Kašnik, direktorica ZRCK, ki je unikum v slovenskem prostoru, saj nobena druga regija v državi nujne medicinske pomoči nima organizirane v okviru skupnega javnega zavoda, trdi, da so se v finančni stiski znašli zaradi lanske odločitve vlade o nagrajevanju kadrov. »Stroški za plače so se čez noč povečali za skoraj 60.000 evrov, tako da smo konec lanskega leta končali z devet tisoč evri primanjkljaja,« pove Kašnikova.



Deset avtomobilov (devet rabljenih za nenujne vožnje in en nov reanimobil) so po njenem morali kupiti, ker niso podaljšali pogodbe s podizvajalcem, podjetjem Medair, ki je zanje opravljal nenujne medicinske vožnje. Prvi obrok v višini 240.000 evrov bodo v zavodu s skoraj stoletno tradicijo letos plačali sami, drugi, v višini 260 tisočakov, pa bo zapadel marca prihodnje leto in ga brez pomoči občin v obliki poroštva ali sofinanciranj ne morejo plačati.

»Vzrokov, da smo se razšli z Medairom, je več. V pogajanjih nismo prišli skupaj. Naš cilj je, da se čim prej pridružimo dispečerskemu centru v Mariboru, podizvajalcu pa nisem mogla zagotoviti, ali se mu izplača investirati v vozila in opremo za sledenje ter zadostiti pogojem, ki jih moramo izpolniti, če se želimo vključiti v dispečerski center.«

Peter Podlunšek iz Medaira pravi, da ZRCK pogodbe z njimi ni podaljšal, ker so prepričani, da bodo finančno stabilneje poslovali, če bodo prevoze opravljali sami. »Vsa naša vozila so nadstandardno opremljena in skladna s standardi, ki veljajo pri nas in v Evropski uniji.«
 

Ministrstvo ZRCK podpira

Na ministrstvu za zdravje niso nedvoumno odgovorili, ali bo ZRCK v prenovljenem sistemu nujne medinske pomoči funkcioniral kot sistem znotraj sistema. Sporočili so le, da po pregledu delovanja zavoda ugotavljajo, »da je enota v zadnjih letih dosegla bistven napredek pri zagotavljanju razmer za opravljanje dejavnosti NMP in vključitev v dispečersko službo«. In še: »Na ministrstvu za zdravje menimo, da je način organizacije dela v celotni koroški regiji dober model zagotavljanja kakovostne oskrbe v predbolnišničnem okolju.«



Župani so odločitev o sofinanciranju reševalnih vozil preložili na jesen, saj od Kašnikove zahtevajo podrobnejše informacije o poslovanju in naložbah. »Ker so letos lokalne volitve, ni pošteno, da bi vnaprej sprejemali odločitve o zadolževanju, ko pa ne vemo, kdo od nas bo še sedel na županskem stolčku,« pravi dravograjska županja Marijana Cigala. »Financiranje bi moralo biti jasno pred nakupom,« pa opozarja vuzeniški župan Franjo Golob, medtem ko na Ravnah na Koroškem, kjer ima zavod sedež, zagovarjajo zavod in njeno direktorico. Podžupan Aljaž Verhovnik: »Problem je treba rešiti. Sedanje vodstvo ni krivo, če se razmere v zavodu prej niso urejevale.«
 

NMP pod okrilje urgentnega centra?

Uveljavljanje NMP po novem je na Koroškem obstalo na pol poti. Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice, pojasnjuje: »Država mora narediti še veliko. Najprej je treba urediti plačevanje, prenesti vse nosilce dela na urgentne centre in združiti flote reševalnih vozil z urgentnimi centri, da bo delo učinkovito.« Tako kot so to storili v Celju.



»Službo nujne medicinske pomoči v celjskem urgentnem centru sestavljajo ambulanta za nujno medicinsko pomoč in mobilne enote nujne medicinske pomoči, kot je predpisano v pravilniku. ZD Celje ne opravlja več nujne medicinske pomoči, niti nujnih reševalnih prevozov. Ob prevzemu celotne službe nujne medicinske pomoči je naša bolnišnica od ZD Celje odkupila reševalna vozila za nujno medicinsko pomoč. Zdravstveni dom tako opravlja le še nenujne reševalne prevoze,« so sporočili iz celjske bolnišnice. Pravijo, da urgentni center deluje brez težav. Nekaj so jih imeli le z nenujnimi reševalnimi prevozi ponoči med tednom in ob koncih tedna, ko jih zdravstveni dom ne opravlja. Gre za paciente, ki jih v urgentni center pripeljejo kot nujne, a se lahko po obravnavi vrnejo v domačo ali domsko oskrbo.

»V pravilniku o NMP piše, da bodo mobilne enote nujne medicinske pomoči prešle pod okrilje urgentnih centrov. Prav bi bilo, da temu cilju sledimo tudi na Koroškem,« pove Marjeta Vaupot, direktorica slovenjgraškega zdravstvenega doma, kjer sami, mimo ZRCK, opozarjajo ministrstvo za zdravje na podhranjen status NMP v regiji. Marjeta Vaupot pravi: »Naš zdravnik opravlja delo na dveh deloviščih: v dežurni službi in tudi na terenu. V času intervencije ga v ambulanti ni. Ko se vrne, ga pričaka tudi do trideset nenujnih pacientov.«