Brez čebelarjev ne bi preživele

Lukovica – Ob 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev (ČD) Dolsko, Domžale, Krtina, Dob, Lukovica in Moravče so ta skupaj izdala Zbornik, v katerem so temeljito popisane zgodovina čebelarjenja in težave, s katerimi se srečujejo čebelarji. Knjiga obsega 184 strani in ima več kakor 300 fotografij.


Monografijo dopolnjuje opis začetka gradnje Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer so številni čebelarji opravili veliko prostovoljnega dela ter zanj darovali tudi finančna sredstva. Zaključuje pa jo članek Trajčeta Nikoloskega o problematiki čebelje paše zaradi podnebno­-okoljskih sprememb.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je za Delo povedal, da so izraziti sovražniki teh drobnih žuželk klimatske spremembe, intenzivno kmetijstvo in različne bolezni, zaradi česar čebele danes brez pomoči čebelarjev ne bi preživele. Noč je opozoril, da se na trgovskih policah pojavlja veliko medu, ki ni naraven, ampak mešanica vsega mogočega, zaradi česar slovenski potrošnik zelo ceni domači med in ga zato kupuje neposredno pri čebelarjih. Odvisno od letine ga čebelarji pri nas pridelajo od 2000 do 2500 ton, kar predstavlja 80-odstotno pokritost domačega trga.

Obeležje kranjski čebeli v Višnji Gori. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Nepogrešljive opraševalke

Po podatkih ČZS se v Sloveniji s čebelarstvom ukvarja 11.423 čebelarjev, ki imajo v lasti 15.113 čebelnjakov, v katerih prebiva več kakor 180.000 čebeljih družin. Na območju petih ČD Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče za 5000 čebeljih družin skrbi dobrih 350 čebelarjev.



Ustanovitev Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj marca 1919, ki se je nato imenovala Čebelarska podružnica Krtina, je mejnik v zgodovini orga­niziranega čebelarjenja na tem prostoru, saj so se takrat čebelarji prvič zares množično vključili v čebelarsko or­ganizacijo, s čimer se je začelo organiza­cijsko in izobraževalno delo, je povedal član organizacijskega odbora in predsednik ČD Domžale Andrej Jus. Dodal je, da so čebele nepogrešljive pri opraševanju številnih rastlinskih vrst in imajo izjemno vlogo pri obstoju biotske raznovrstnosti, toda brez čebelarjeve skrbi avtohtona domača vrsta kranj­ska sivka danes ne bi mogla preživeti. Posebna vrednost knjige so fotografije čebel­njakov članov društva, s katerih so razvidni delavnost, ponos, veselje in estetski čut današnjih čebelarjev ter so gotovo dragocen pomnik današnjega trenutka za prihodnje rodove. Med slikovnim gradivom je tudi Pirnatov čebelnjak iz Tuštanja iz leta 1863.