Bralni virus s Prevalj, ki je okužil vso državo

Bralna značka, ki sta si jo leta 1960 na Prevaljah zamislila pisatelj Leopold Suhodolčan, takratni ravnatelj prevaljske osnovne šole in profesor slovenščine na šoli Stanko Kotnik, praznuje 60-letnico. Zastavila sta jo tako uspešno, da imamo danes v državi okoli petdeset bralnih značk. Značilnost vseh, tako Slavko Pregl, podpredsednik društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, je njihova odprtost in prostovoljnost.

Manca Perko, generalna sekretarka društva, je povedala, da bralna značka na začetku ni bila namenjena majhnim otrokom, danes pa je pomembna podpora pri opismenjevanju ravno v prvem triletju, v njej sodelujejo tudi vrtci. Smiselna se zdi tako učiteljem kot staršem. V prvem triletju sodeluje pri bralni znački več kot 90 odstotkov učencev, pravi Perkova, ki tudi poudarja, da to ni okostenel sistem, ampak bralno gibanje, ki se ves čas pomlajuje.



V Sloveniji imamo okoli petdeset bralnih značk, poimenovanih po slovenskih pisateljih. Odraslim s posebnimi potrebami je namenjena bralna značka Karoline Kolmanič, starostniki v slovenjgraškem domu za starejše pa berejo za bralno značko Toneta Partljiča. To se je zgodilo po Partljičevem obisku v domu, kjer si je med drugim ogledal domsko knjižnico in ugotovil, da med knjigami na policah ni niti ene njegove. Da bi se mu odkupili, so gostitelji obljubili, da bodo od jeseni do pomladi brali samo njegova dela. Od tega je zdaj že več kot sedem let. V vsaki bralni sezoni stanovalci doma prebirajo drugega avtorja.

»Značilnosti prve in vseh naslednjih bralnih značk sta odprtost in prostovoljnost. In dekleta in fantje po vsej Sloveniji in v zamejstvu so ob pomoči mentoric in mentorjev hitro ugotovili, da kdor bere, vidi več, njegov korak je daljši in roke za prijateljski objem sveta toplejše. Le kdo ne bi hotel biti del tega?« pravi Slavko Pregl.
 

Okno v svet je bila včasih knjiga

»Za nas Korošce pravijo, da živimo na koncu sveta. Pa vendar se nam prav tukaj odpira nov svet. Prav ta svet pa je postal globalna vas in zato ga nikjer ni konec. Z današnjimi modernimi komunikacijskimi sredstvi je naš planet kot na dlani. Včasih pa je bila okno v svet knjiga. Nekateri pravijo, da kadar govorimo v koroškem narečju, pri tem nekako prepevamo. Včasih veselo, včasih žalostno, vendar iz srca. Zato sploh ni naključje, da je prav tukaj nastala bralna značka. Ta je izjemna in edinstvena v svetu. Naredila je velik preskok v razmišljanju in načinu branja,« je prepričan pisatelj Primož Suhodolčan.



Pri Suhodolčanovih doma so bile police vedno polne knjig. »Če priznam, sam nisem nikoli bral samo zato, da bi dobil značko. Bral sem zato, ker sem bil radoveden in je bilo branje svet veselja in znanja. Na začetku sem res imel najraje knjige, ki niso bile debele in so imele veliko slik. Potem pa sem začel brati še tiste bolj okrogle in težke. O prebranih knjigah smo se doma veliko pogovarjali in oče me je redno presenetil z vprašanjem: 'Ali veš, kaj je pisatelj v resnici hotel povedati?' Včasih sem vedel, včasih pa sem si izmislil. Pa je rekel: 'Dobra je tista knjiga, ki vsakemu svoje pove.' Če se tako radi zgledujemo po Evropi, sem prepričan, da je prav bralna značka tisto, po čemer bi se Evropa lahko zgledovala po nas,« pravi Primož Suhodolčan.
 

Slovesnost bo, če ne drugače, virtualna

Boštjan Gorenšek, prevaljski podžupan: »Jubilej bralne značke bomo proslavili med 20. in 22. majem. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, v živo, sicer virtualno.« Osrednja slovesnost bo v četrtek, 20. maja, pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. V petek, 21. maja, načrtujejo kulturno prireditev pred domom starejših na Fari, dan kasneje pa prvi festival bralne značke z ustvarjalnimi delavnicami in druženjem mladih bralcev s pisatelji.



Na Prevaljah bi radi čim prej postavili muzej bralne značke v parku Jezero, ki ga načrtujejo na zemljišču med šolo in domom za starejše. Naložba, v sklopu katere bodo uredili tudi sodoben plezalni center, bo stala okoli 5,7 milijona evrov. Za projekt je občina dobila donacijo domačina, ki izvira s Prevalj, a ne živi več v domačem kraju, v vrednosti dva milijona evrov.
Prej kot muzej bo bralna značka v spominskem parku dobila bralno klop, ob kateri bodo namestili knjige. Na Prevaljah si želijo, da bi jo vsako leto posvojil drug pisatelj. Prvi bo Primož Suhodolčan.