Poklukar: Odločitev o podaljšanju nadzora na meji s Hrvaško znana kmalu

Odločitev, ali bo Slovenija podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, bo znana v prihodnjih dneh, je danes v Gentu za STA dejal notranji minister Boštjan Poklukar. Pri tem je opozoril, da so se razmere na Bližnjem vzhodu od oktobra, ko je Slovenija nadzor uvedla, še poslabšale.

»V tem trenutku intenzivno preučujemo možnost podaljšanja oziroma odprave nadzora na notranji meji z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Vemo, da se je na Bližnjem vzhodu zgodilo novo dejstvo in da je nastal konflikt med Iranom in Izraelom. Ta zaostritev razmer ne kaže ravno na pozitivno rešitev,« je Poklukar odgovoril na vprašanje, ali je odločitev o morebitnem podaljšanju nadzora na meji že znana.

Poleg poslabšanja razmer na Bližnjem vzhodu je po njegovem mnenju dodatna previdnost potrebna tudi zaradi prihajajočih olimpijskih iger v Franciji in evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji.

»Slovenija mora odločitev evropski komisiji naznaniti en mesec prej in ta bo znana v prihodnjih dneh,« je povedal.

Trenutno podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, se sicer izteče v drugi polovici junija. Takrat se bo izteklo tudi trenutno podaljšanje nadzora na italijansko-slovenski meji, ki ga je oktobra lani uvedla Italija.

Kot vzroke za podaljšanje nadzora na mejah s sosednjima državama so na vladi decembra lani navedli poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, pozive terorističnih organizacij k nasilnim dejanjem v zahodnih državah pa tudi nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino, varnostno situacijo v Afganistanu in nasilje v nekaterih afriških državah.

FOTO: Roman Šipić

Implementacija migracijskega pakta EU bo zahtevna naloga

Implementacija migracijskega pakta EU bo za Slovenijo zahtevna naloga, je ob robu ministrske konference o izvajanju pakta v Gentu za STA Poklukar. Na ministrstvu so že sestavili skupino, ki bo pripravila vse potrebno za izvajanje nove migracijske zakonodaje EU, vzpostavili pa bodo tudi medresorsko delovno skupino.

»Slovenija mora prenesti 12 gradnikov pakta v zakonodajo. Verjamem, da je to kar zahtevna naloga, kajti časovno smo omejeni. V dveh letih je treba izvesti prenos in implementacijo vsega tega in verjamem, da bo Slovenija pri tem uspešna,« je povedal Poklukar.

Izziv pa po njegovem mnenju ne bo samo implementacija nove evropske zakonodaje na področju migracij in azila, ampak tudi nadgradnja informacijskih sistemov.

Kot je povedal, jim je evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson na dvodnevnem zasedanju, ki se danes konča, predstavila časovnico izvajanja pakta, ministri posameznih držav pa so si izmenjali izkušnje. S številnimi kolegi iz primerljivih držav se je sestal tudi na dvostranskih srečanjih.

Po dokončni potrditvi zakonodaje, ki je na svetu EU predvidena sredi maja, naj bi komisija junija predstavila osnutek skupnega načrta izvajanja pakta, ki bi lahko bil pripravljen jeseni. Nato bodo imele članice še nekaj mesecev časa, da bodo pripravile nacionalne načrte izvajanja.

Nacionalni načrt predvidoma do konca leta

Poklukar pričakuje, da bodo nacionalni načrt pripravili do konca leta. Na ministrstvu so že sestavili skupino, ki bo pripravila vse potrebno. Glavno breme bo po ministrovih besedah na notranjem ministrstvu, a ker gre za horizontalno zakonodajo, bodo pri njenem izvajanju sodelovala tudi druga ministrstva.

»Zato bomo verjetno v prihodnjih mesecih ustanovili medresorsko delovno skupino, ki bo obravnavala vse te zahteve iz pakta in jih prenašala v nacionalno zakonodajo,« je pojasnil.

V središču zakonodaje, katere namen je celovito urediti upravljanje migracij v EU, je tako imenovana obvezna solidarnost med državami članicami, kadar se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim migracijskim pritiskom. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali ponudile operativno podporo.

Odločitev, kako bo prispevala Slovenija, še ni bila sprejeta, je pojasnil Poklukar. Predvidoma bo morala sprejeti 126 oseb ali pa prispevati 2,8 milijona evrov, pri čemer bo lahko tudi kombinirala oba načina in operativno podporo. O tem bo odločila vlada, je dejal minister.

Obenem je izrazil željo, da bo pakt, ki naj bi zagotovil boljše varovanje zunanjih schengenskih meja, prispeval k odpravi nadzora na notranjih schengenskih mejah. Tega Avstrija že osem let izvaja na meji s Slovenijo, oktobra lani pa ga je na mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla tudi Slovenija. Za to se je odločila po tem, ko je nadzor na italijansko-slovenski meji uvedel Rim.

Po ministrovih besedah bo odločitev o nadaljnjem podaljšanju nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko znana v prihodnjih dneh.

Evropska komisarka: Akt bo prispeval k boljšemu delovanju schengna

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson verjame, da bo migracijski pakt EU prispeval tudi k boljšemu delovanju schengna, v katerem danes nadzor na notranjih mejah omejuje gibanje. Po ministrski konferenci o implementaciji pakta v belgijskem Gentu je izrazila prepričanje, da bo EU v dveh letih pripravljena na izvajanje.

»Več ministrov je na konferenci omenilo, da bomo s paktom lažje odpravili nadzor na notranjih mejah, saj bo prinesel boljši nadzor na zunanjih mejah in ustrezno registracijo ljudi. Strinjam se z njimi,« je dejala Johanssonova.

Komisarka je sicer na novinarski konferenci po srečanju v Gentu izrazila prepričanje, da bodo EU in članice v dveh letih, kolikor imajo v skladu z novo migracijsko zakonodajo EU časa, pripravljene na njeno izvajanje.