
Neomejen dostop | že od 14,99€
V naslednjih dveh tednih bo Ljubljana prizorišče največje diplomatske konference v zgodovini slovenske države. Njen namen je uskladiti končno besedilo Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih in drugih mednarodnih hudodelstev (Konvencije MLA), s katero Slovenija in skupina držav pobudnic želi izboljšati učinkovitost pregona domnevnih storilcev najhujših zločinov. Pogajanja v sklopu konference so del več kot desetletje dolgega procesa, katerega sklepno poglavje je sovpadlo z vojno v Ukrajini. Ta se je zaradi ruskih zločinov spremenila v preizkušnjo za mednarodni boj proti nekaznovanosti oziroma za pravni okvir, na katerem ta temelji.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji