Neomejen dostop | že od 9,99€
»Z odvetnikom bom izpostavila procesne napake, ki se dogajajo, tudi v povezavi s komisijo. Na sejo komisije sem prišla, čeprav nisem dobila vabila. Prišla sem zato, da bi preprečila nenamerna zavajanja. Prišla sem povedat, da sem si vedno prizadevala za strokovno, zakonito in profesionalno delo policije in ministrstva za notranje zadeve,« je dejala pred začetkom parlamentarne preiskovalne komisije nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.
Ali pričakuje, da bo komisija, v kateri ima večino vladajoča koalicija, sploh želela resno preiskovati njene očitke o političnih pritiskih na policijo? »Glede na dosedanjo prakso in ravnanje si lahko vsak ustvari svoje mnenje,« je odgovorila. Na ponovljeno vprašanje Dela, kaj meni sama, pa je odgovorila: »Sama bom pozorna na to, ali je preiskovalna komisija pripravljena ugotavljati dejstva.«
Dolgoletna policistka in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, skupaj z Boštjanom Lindavom, nesojenim generalnim direktorjem Policije s polnim mandatom, je danes stopila pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično vmešavanje v delo policije.
V komisiji ima večino koalicija, vodi pa jo poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut, zato ni pričakovati, da bi si prizadevala potrditi očitke Bobnarjeve Robertu Golobu in njegovemu ožjemu krogu o poskusih kadrovanja na policiji oziroma politične pritiske nanjo.
V skoraj uro in pol trajajoči predstavitvi svojega videnja tematike, ki je predmet preiskovalne komisije, je Bobnarjeva poudarila, da je predsednik vlade od nje zahteval ravnanja, v katera kot ministrica ni mogla privoliti.
»Golob je od mene kot od ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, v kar pa kot ministrica seveda nisem mogla privoliti,« je poudarila.
Zelo podrobno je opisovala, kdaj so se zaostrili odnosi med njo in predsednikom vlade in kako je potekala komunikacija med njima, pa tudi, kdo vse se je vmešaval v kadrovanje in druge postopke v zvezi s policijo.
Bobnarjeva je uvodoma poudarila, da vabila na današnjo sejo preiskovalne komisije ni prejela, vseeno pa je prišla, da ne bi bilo zlonamernih natolcevanj, da se izogiba ali da ne želi sodelovati na komisiji. Spomnila je tudi, da je že večkrat pričala pred preiskovalno komisijo, med drugim o zlorabah policijskih pooblastil v času epidemije covida-19, kaznovanju dijakov, ki se ne bi smelo zgoditi, zaplinjanju Ljubljane, pa tudi o padcu zaupanja ljudi v delo policije.
Kot je pojasnila, se je s predsednikom vlade Robertom Golobom prvič sestala maja lani v prostorih stranke Gibanja Svoboda. Golob ji je takrat povedal, da se glede vodenja notranjega ministrstva odloča med njo in Marjanom Šarcem ter da ima Bobnarjeva veliko podpornikov, a tudi veliko kritikov. »Golob mi je rekel, da če človek ne opravi svoje naloge, ga vrže čez ramo in niti ne pogleda več, kar se lahko zgodi tudi z mano,« je prvi sestanek s premierom opisovala Bobnarjeva.
Kot je poudarila, so se pritiski nanjo začeli konec oktobra lani, ko je prejela SMS-sporočilo od generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vukovič, ki jo je spraševala, ali je sploh smotrno raztrgane plakate Gibanja Svoboda prijaviti na Policijski upravi Nova Gorica glede na to, kdo je tam direktor.
Nekaj dni kasneje pa jo je kontaktiral premier Golob. Dejal ji je, da se morata pogovoriti, ker je zaskrbljen glede kadrovske politike v policiji, in da mu nič ni všeč. »Ker sem do takrat že spoznala njegov način komunikacije, sem vedela, da je to neke vrste svarilo,« je povedala Bobnarjeva.
V začetku novembra pa jo je Golob na sestanku v prostorih vlade opozoril, da takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni opravil svoje naloge glede čiščenja policije in da gre pri tem za izdajo, »ker ima okrog sebe določene ljudi«.
Dotaknila se je tudi vloge nekdanjega policijskega specialca Miloša Milovića, ki naj bi neformalno svetoval predsedniku vlade glede varovanja. Kot je poudarila, je Milović sredi novembra lani poklical na notranje ministrstvo in zahteval, da policija zaposli določeno osebo. Ta oseba bi morala biti zaposlena kot varnostnik pri predsedniku vlade, vendar pa na policiji niso dali soglasja za njegovo zaposlitev.
»Takrat sem zavzela jasno stališče, da ne dopuščam takšnih klicev na ministrstvo, da nihče ne bo kadroval v policijo in da je to kadrovska korupcija, ki je nedopustna, ker je kadrovska politika izključno v pristojnosti generalnega direktorja policije kot predstojnika organa,« je poudarila.
Nekaj dni zatem pa je ugotovila, da na sejo vlade ni umeščeno imenovanje Slavka Koroša, ki ga je predlagala za generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge za polni mandat. Ko je vprašala Goloba, kaj je z imenovanjem Koroša, ji je premier odgovoril, »da ne ve, kdo je on, in da bom imela na tem mestu nekoga drugega«. Povedal ji je tudi, da mora zamenjati direktorja Uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca, je dejala na današnji seji.
Konec novembra pa sta imela s premierom daljši sestanek, na katerem sta govorila o poslanskem vprašanju poslanca SDS Žana Mahniča o varovanju premiera. »Prepričan je bil, da sva to poslansko vprašanje Mahniču lansirala z Lindavom, kar absolutno ne drži in nima nobene zveze z resnico. Rekel mi je, da je stvar zdaj prešla na osebni nivo med njim, Lindavom in med menoj, da je to zdaj stvar osebne eksistence, varnosti in da bo storil vse, da zaščiti svojo družino,« je dogajanje med drugim opisovala Bobnarjeva.
Na istem sestanku ji je po njenih besedah predsednik vlade povedal, da je zaupanje med njima porušeno in »da si lahko povrnem njegovo zaupanje samo, če nekdo izgubi službo. Ko sem ga vprašala, kdo naj bi izgubil službo, je rekel, da Martin Jazbec«. Bobnarjeva mu je odgovorila, da si na takšen način ne bo kupovala zaupanja premiera, v začetku decembra lani pa je nato sama ponudila odstop.
Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Komisijo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut.
Pred preiskovalno komisijo DZ je danes stopil tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Izrazil je pričakovanje, da bo komisija zaslišala več prič, tudi Miloša Milovića, ki naj bi svetoval premierju glede varovanja.
Tudi Lindav je uvodoma opozoril, da vabila na današnjo sejo preiskovalne komisije ni prejel on sam, temveč njegov odvetnik Gregor Verbajs. »Tukaj sem kot dobroverna priča, ker želim razčistiti stvari, ki so se dogajale, in bom z veseljem odgovarjal na vsa vprašanja,« je navedel in spomnil, da je o političnih pritiskih na policijo pričal tudi pod prejšnjo preiskovalno komisijo v prejšnji vladi.
Glede poročila o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je decembra lani poslal premieru Golobu, je poudaril, da stoji za vsako besedo, zapisano v poročilu, »z vso svojo integriteto in strokovnim znanjem.«
Pričakuje pa, da bo komisija v postopku razčiščevanja domnevnih nepravilnosti »govorila z vsemi ljudmi, ki so navedeni v tem poročilu, vključno z Milošem Milovićem, kot tudi z ljudmi, ki so bili vabljeni na prejšnje sklice parlamentarne komisije.«
Lindav v lanskem poročilu predsedniku vlade podrobno opisuje tudi telefonske klice, ki jih je prejemal od vodje kabineta predsednika vlade Petre Škofic. O tem klicu je naredil tudi uradni zaznamek, ki vsebuje zelo natančne navedbe, »kakšne so želje in pričakovanja Petre Škofic po moji udeležbi na kavi z gospodom predsednikom vlade Robertom Golobom,« je med drugim pojasnil.
Po Lindavovih besedah »ga ni predsednika vlade, ki bi me lahko prepričal, da jaz človeka, ki dela zakonito, strokovno in pošteno, odpustim zato, ker si je nekdo to izmislil. To bi bilo nedopustno zame kot človeka, še bolj pa kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije,« je poudaril.
Pri tem je med drugim izpostavil klic Miloša Milovića glede zaposlitve nekdanjega policista, za katerega so na policiji izdali negativno mnenje. »Nekdanja notranja ministrica je jasno povedala, da bi taka zaposlitev predstavljala kadrovsko korupcijo, in tam smo zgodbo zaključili,« je poudaril.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji