Galerija
Bo jutri Janez Janša sporočil odločitev, ali bo mandatar?
Nova koalicija: Prvak SDS ocenjuje, da pogovori o vsebinskih temah kažejo dobro. O treh prioritetah so si vsi enotni. Predsednik SMC pa za podporo kliče še poslance SAB.
SDS ni kriva za padec vlade, ta je padla zaradi petelinjih bojev med SD in LMŠ za pozicije, vse drugo pa je bilo v tej tragikomediji bolj folklora, ocenjuje Janez Janša, prvak SDS. FOTO: Jure Eržen
Stranka SDS bo jutri v Murski Soboti na slavnostni akademiji obeležila svojo 31. obletnico. Bo njen prvak Janez Janša ob tej priložnosti tudi sporočil, da bo postal mandatar nove, desnosredinske vlade? V stranki na to vprašanje ne želijo odgovoriti, bo pa dogodek mogoče spremljati tudi prek prenosa v živo, napovedujejo.
Zdravko Počivalšek, prvak SMC, še ni razkril, koliko od desetih poslancev te stranke je, ob razkolu v njenem vrhu, sploh pripravljenih podpreti novo desnosredinsko koalicijo. Je njegovo poizvedovanje pri dveh poslancih SAB, ali bi njuna stranka vstopila v novo koalicijo, torej potrditev neuradnih informacij, da poslanska skupina SMC ni enotna? Počivalšek se je zavil v molk. Poslanca SAB, Franc Kramar in Marko Bandelli, uradno nista bila povabljena k prestopu, čeprav se o poslanskih prestopih špekulirala, je pa Bandelli za STA povedal, da bi bil verjetno pripravljen podpreti novo koalicijo. Njegova poslanska skupina se o morebitni podpori vladi pod Janševim vodstvom še ni pogovarjala.
Glede na pogovore v parlamentu Janez Janša sicer ne dvomi, da bi v državnem zboru dobil mandat za sestavo nove vlade, a pravi, da ga to ne zanima. Pomembno je, ali bo sestavil koalicijo, ki bo lahko reševala probleme in vzdržala. Če zadostne podpore ne bo, je SDS, kot zatrjuje, pripravljena tudi na volitve. Po anketi Mediane bi trenutno zmagala v šestih od dvanajstih statističnih regij, v dveh bi imela rezultat, izenačen z LMŠ, v preostalih pa bi stranka Marjana Šarca dobila več glasov kot SDS.
Vse štiri stranke – SMC, NSi in Desus naj bi SDS posredovale deset prioritet – so po besedah Janeza Janše enotne v treh prioritetah. Prva je zdravstvo in odprava čakalnih vrst. Po špekulacijah, o morebitnih ministrih je že zaokrožila vrsta imen, bi mesto zdravstvenega ministra v morebitni novi vladi lahko prevzel Tomaž Gantar iz vrst Desusa, ki je ta resor že vodil. A glede na izkušnje ni pričakovati, da bi izziv sprejel, če ne bo dobil zagotovil, da se bodo v zdravstvu zares zgodile spremembe. Za partnerje bodo tako ključni predvsem finančni izračuni, ki jih trenutno preigravajo v SDS, in vsebina koalicijske pogodbe, ki jo še pričakujejo.
Ob svojem odstopu s funkcije pred sedmimi leti je sicer Tomaž Gantar povedal, da je korupcija v slovenskem zdravstvu resna težava. Prav tako pomembni pa so enotni pogledi morebitne koalicije na reševanja problemov v zdravstvu, tudi vprašanje upoštevanja načela korporativnega upravljanja sodobnih sistemov, z jasno opredeljeno odgovornostjo in jasno ločitvijo med upravljanjem in nadzorom.
Javnega denarja za zdravstvo je premalo za obstoječo košarico storitev. Zato je treba košarico zmanjšati ali pa javna sredstva povečati. Da je v sedanjem sistemu veliko možno urediti že z boljšo organizacijo dela, pa pravi Samo Fakin, kratek čas minister v vladi Marjana Šarca, sicer pa nekdanji direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki verjame, da bi bilo mogoče že v okviru obstoječih sredstev z enakomerno razporeditvijo dela skrajšati čakalne dobe od 20 do 25 odstotkov. Za njihovo odpravo pa bi po njegovih ocenah potrebovali enkraten znesek do deset milijonov za specialistične ambulante, za operativne posege ta znesek Fakin ocenjuje na okoli 70 milijonov, za zobozdravstvo pa bi po njegovem potrebovali še okoli sto dodatnih ambulant, da bi za silo zmanjšali čakanje, kar naj bi bilo okoli 15 dodatnih milijonov evrov.
Eden ključnih problemov v državi, ki naj bi jih naslovila nova vlada, je reševanje težav, povezanih s starejšimi. Pri tem je odhajajoča vlada po besedah prvaka SDS veliko zamudila.
A za morebitno sestavo vlade je še vedno odločilno predvsem preštevanje znotraj SMC, ki se zdi razklana pri vprašanju podpore desnosredinski koaliciji. Pri tem Janša odgovarja, da ni dovolj le, da se nabere dovolj poslanskih glasov za sestavo vlade, nato pa bi se, na primer, ena od koalicijskih partneric zamajala in jo zrušila. Da SMC gotovo ne bo zagotovila vseh deset poslanskih glasov, pa nakazuje odgovor poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki pravi, da ima »glede tega zelo razčiščene stvari v glavi«. Javno bo odgovor sporočil po organih stranke.
A če Janez Janša ne bo imel zagotovljenih vsaj 46 poslanskih poslanskih glasov – tako bi SMC morala zagotoviti vsaj osem poslanskih glasov –, ni pričakovati, da bo prevzel mandatarstvo. »Volitve nam ne 'grozijo', kot pišejo nekateri mediji, to je nekako tako, kot bi lačnemu grozili z belim kruhom,« pravi prvak SDS. Tej znova raste podpora od leta 2017, ko se je dvignila na okoli 15 odstotkov, v obdobju treh let pred tem se je gibala okoli 12 odstotkov, od leta 2006 do 2012 pa je imela okoli 20-odstotno podporo.
FOTO: Tomi Lombar
Zdravko Počivalšek, prvak SMC, še ni razkril, koliko od desetih poslancev te stranke je, ob razkolu v njenem vrhu, sploh pripravljenih podpreti novo desnosredinsko koalicijo. Je njegovo poizvedovanje pri dveh poslancih SAB, ali bi njuna stranka vstopila v novo koalicijo, torej potrditev neuradnih informacij, da poslanska skupina SMC ni enotna? Počivalšek se je zavil v molk. Poslanca SAB, Franc Kramar in Marko Bandelli, uradno nista bila povabljena k prestopu, čeprav se o poslanskih prestopih špekulirala, je pa Bandelli za STA povedal, da bi bil verjetno pripravljen podpreti novo koalicijo. Njegova poslanska skupina se o morebitni podpori vladi pod Janševim vodstvom še ni pogovarjala.
Glede na pogovore v parlamentu Janez Janša sicer ne dvomi, da bi v državnem zboru dobil mandat za sestavo nove vlade, a pravi, da ga to ne zanima. Pomembno je, ali bo sestavil koalicijo, ki bo lahko reševala probleme in vzdržala. Če zadostne podpore ne bo, je SDS, kot zatrjuje, pripravljena tudi na volitve. Po anketi Mediane bi trenutno zmagala v šestih od dvanajstih statističnih regij, v dveh bi imela rezultat, izenačen z LMŠ, v preostalih pa bi stranka Marjana Šarca dobila več glasov kot SDS.
Vse štiri stranke – SMC, NSi in Desus naj bi SDS posredovale deset prioritet – so po besedah Janeza Janše enotne v treh prioritetah. Prva je zdravstvo in odprava čakalnih vrst. Po špekulacijah, o morebitnih ministrih je že zaokrožila vrsta imen, bi mesto zdravstvenega ministra v morebitni novi vladi lahko prevzel Tomaž Gantar iz vrst Desusa, ki je ta resor že vodil. A glede na izkušnje ni pričakovati, da bi izziv sprejel, če ne bo dobil zagotovil, da se bodo v zdravstvu zares zgodile spremembe. Za partnerje bodo tako ključni predvsem finančni izračuni, ki jih trenutno preigravajo v SDS, in vsebina koalicijske pogodbe, ki jo še pričakujejo.
Ob svojem odstopu s funkcije pred sedmimi leti je sicer Tomaž Gantar povedal, da je korupcija v slovenskem zdravstvu resna težava. Prav tako pomembni pa so enotni pogledi morebitne koalicije na reševanja problemov v zdravstvu, tudi vprašanje upoštevanja načela korporativnega upravljanja sodobnih sistemov, z jasno opredeljeno odgovornostjo in jasno ločitvijo med upravljanjem in nadzorom.
Tomaz Gantar se omenja med imeni nove morebitne vlade Janeza Janše, kot kandidat za vodenje zdravstvenega resorja.FOTO: Matej Družnik
Javnega denarja za zdravstvo je premalo za obstoječo košarico storitev. Zato je treba košarico zmanjšati ali pa javna sredstva povečati. Da je v sedanjem sistemu veliko možno urediti že z boljšo organizacijo dela, pa pravi Samo Fakin, kratek čas minister v vladi Marjana Šarca, sicer pa nekdanji direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki verjame, da bi bilo mogoče že v okviru obstoječih sredstev z enakomerno razporeditvijo dela skrajšati čakalne dobe od 20 do 25 odstotkov. Za njihovo odpravo pa bi po njegovih ocenah potrebovali enkraten znesek do deset milijonov za specialistične ambulante, za operativne posege ta znesek Fakin ocenjuje na okoli 70 milijonov, za zobozdravstvo pa bi po njegovem potrebovali še okoli sto dodatnih ambulant, da bi za silo zmanjšali čakanje, kar naj bi bilo okoli 15 dodatnih milijonov evrov.
Infografika Delo.
Eden ključnih problemov v državi, ki naj bi jih naslovila nova vlada, je reševanje težav, povezanih s starejšimi. Pri tem je odhajajoča vlada po besedah prvaka SDS veliko zamudila.
Mandatarstvo, a le če bo večina
A za morebitno sestavo vlade je še vedno odločilno predvsem preštevanje znotraj SMC, ki se zdi razklana pri vprašanju podpore desnosredinski koaliciji. Pri tem Janša odgovarja, da ni dovolj le, da se nabere dovolj poslanskih glasov za sestavo vlade, nato pa bi se, na primer, ena od koalicijskih partneric zamajala in jo zrušila. Da SMC gotovo ne bo zagotovila vseh deset poslanskih glasov, pa nakazuje odgovor poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki pravi, da ima »glede tega zelo razčiščene stvari v glavi«. Javno bo odgovor sporočil po organih stranke.
A če Janez Janša ne bo imel zagotovljenih vsaj 46 poslanskih poslanskih glasov – tako bi SMC morala zagotoviti vsaj osem poslanskih glasov –, ni pričakovati, da bo prevzel mandatarstvo. »Volitve nam ne 'grozijo', kot pišejo nekateri mediji, to je nekako tako, kot bi lačnemu grozili z belim kruhom,« pravi prvak SDS. Tej znova raste podpora od leta 2017, ko se je dvignila na okoli 15 odstotkov, v obdobju treh let pred tem se je gibala okoli 12 odstotkov, od leta 2006 do 2012 pa je imela okoli 20-odstotno podporo.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji