Blejskim krapom bo kmalu odklenkalo

Ljubljana – Bled že plačuje davek na turizem. Več turistov, ko ga oblega, slabše kaže življu v Blejskem jezeru: vsebnosti fitoplanktona in kisika sta vse nižji. Njegovo ekološko stanje, opozarja limnologinja Špela Remec Rekar z Arsa, se slabša in kljub ukrepom občine ne kaže, da bo kmalu bolje. Preobremenjeni sta tudi Šmartinsko in Perniško jezero; Vogršček se bolje drži …

V dobrih dvajsetih letih – do leta 2016 se je število nočitev na Bledu skoraj potrojilo. Milijon in trideset tisoč nočitev v desetih mesecih lanskega leta ali toliko kot v vsem letu 2017 pa na Bled ni prineslo le veselja. Turisti, ribiči, kopalci in posledično več prometa območju povzročajo tudi nevšečnosti. Močno je na slabo ekološko stanje jezera v zadnjem desetletju vplivalo krmljenje krapov. Pravilnik o ribolovnem režimu namreč dovoljuje pet kilogramov vab na ribiča dnevno, zaradi česar v jezeru letno konča prek deset ton hranil, ki povečujejo vsebnost fosforja in množenje modrozelenih alg v jezeru. Rekarjeva je prepričana, da bodo lahko razmere izboljšali z »manj intenzivno rabo pojezerja«. Blejsko jezero do 2021 po njenem še ne bo doseglo dobrega ekološkega statusa.


 

Slabo kaže večini evropskih voda, Slovenija ni izjema

Po podatkih Evropske agencije za okolje le 40 odstotkov evropskih voda dosega minimalni ekološki status, kot ga določa evropske direktiva o vodah. Najboljši status imajo Estonija, Slovaška in Romunija, najslabšega Poljska, Luksemburg in Nemčija. Z najbolj čistimi jezeri se lahko pohvalijo Avstrijci, Švedi in Estonci, na repu po kakovosti so nizozemska, poljska in romunska jezera.



Pred dobrim desetletjem, ko je Arso prvič izvedel monitoring kakovosti naših jezer po veljavni vodni direktivi, je Blejsko jezero dobilo oceno zmerno, sosednje Bohinjsko jezero pa zelo dobro. Poleg naravnih jezer so nadzirali tudi kakovost umetnega Velenjskega jezera, rečni akumulaciji Ptujsko in Ormoško jezero ter zadrževalnike vodnega območja Donave, to so Šmartinsko, Slivniško, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero, ob njih pa še zadrževalnike Jadranskega morja Klivnika, Molje in Vogrščka.



Slednji trije so bili v dobrem stanju, v Velenjskem so bile med drugim presežene vsebnosti sulfatov, drugje so našli pesticide in herbicide. V 2017 je bilo ekološko stanje Bohinjskega jezera še vedno ocenjeno kot zelo dobro, Blejsko jezero si je ponovno prislužilo za dve stopnji nižjo oceno – zmerno -, zadrževalniki na severovzhodu države pa so še naprej preobremenjeni s hranili – predvsem Perniško jezero. Rezultati analiz fitoplanktona v 2017 so pokazali slabo stanje Šmartinskega in Perniškega jezera, zmerno stanje Slivniškega in dobro stanje Vogrščka, posebnih onesnaževal – pesticidov – pa ni bilo ne v Šmartinskem, Slivniškem in ne v Perniškem jezeru. Dober ekološki status ima v Sloveniji le 16,6 odstotka jezer – v primerjavi s slabimi 55 odstotki rek; med podzemnimi vodami jih ima 83 odstotkov oceno zadovoljivo.


 

Jezero mora ostati živo – a kako?

»Ob Blejskem jezeru in na njem se je povečal promet, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja,« pravi Rekarjeva, občina pa temu ne sledi najbolje. »Vsem na Bledu in tistim, ki k nam prihajajo, je v interesu, da jezero ostane živo,« pravi Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled, ki ob turizmu in ribičiji vidi še dva vira onesnaženja: podnebne spremembe, ki vplivajo na mikroklimo v jezeru in kmetijstvo. Največji pritisk na Bled je od junija do septembra.

Na blejski občini že razmišljajo o prepovedi oziroma omejevanju vnosa vab za krape, pravi Rogelj, a rešitev ni mogoča čez noč. »Največji napredek bo pomenila gradnja južne obvoznice proti Bohinju ter uvedba električnih koles in vozil,« je prepričan. Rezultate pa po njegovem že dajejo dosedanji ukrepi: avtobusni prevoz po Bledu in do okoliških destinacij za en evro, pikniki brez plastenk, ki se jih je v preteklosti nabralo tudi do sedem kubičnih metrov, in s kozarci iz biorazgradljive plastike, opustili so ognjemete in se lotili informiranja turistov o »vedenju« na Bledu pod geslom Vprašaj me, domačin sem.

Električno plovilo za čiščenje jezerske površine in za odstranjevanje listja in odpadkov, ki ga je občina kupila lani, je po oceni Rekarjeve v primerjavi z vsemi pritiski na jezeru in ob njem »praktično zanemarljiva pridobitev«.