"Bilo je kot bombardiranje" (FOTO)

Črnomelj - »Deset minut se je pripravljalo, petnajst minut je tolklo,« pravi Igor Grguraš o petkovi toči, ki je v občini Črnomelj uvedla izredne razmere. Ogromna toča, velika kot pomaranča, je dobesedno razbijala vse, kar se ji je znašlo na poti. Lomila je strešnike, luknjala avtomobile… »Na srečo ni poškodovanih ljudi,« pravi Jože Weiss, poveljnik Civilne zaščite Črnomelj.

»Bil sem v delavnici, pa se takrat, ko je tolkla toča, nisem mogel pogovarjati po telefonu, tako glasno je bilo. Strahotno je pokalo,« pravi sin Igorja Grguraša o petkovem dogajanju nekaj po 16. uri. To, kar so doživeli, je nekaj sogovornikov primerjalo z bombardiranjem. »Preprosto se zapreš v hišo in čakaš, da bo minilo,« pravi Igor Grguraš o pokanju in trušču, ki ga je povzročila zaledenela voda. A to niso bile padavine v velikosti jajca ali jabolka, ampak je bolj primerna velikost pomaranče, pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stepanović, ki je bila v tej grozljivki ob dve strehi in avto: »Te krogle, ki niso bile okroglih oblik, ampak so bile nazobčane, so sekale po opeki tako silno, da je tudi opeka letela naokoli.«

Sedaj v Črnomlju sploh ne razmišljajo o tem, kakšna je dejanska škoda, ampak so zadovoljni, da jim je uspelo med vikendom omejiti škodo in v 400 ali 500 hiš ne bo več zatekalo. Ocena, da je škode za tri milijone evrov, je zelo groba oziroma povezana s škodo, ki jo je toča naredila na gospodarskih poslopjih in javnih ustanovah. Šele komisije, ki gredo danes na teren, bodo ugotavljale, koliko škode je toča naredila na poljščinah, v vinogradih in drugje.


 

NIhče ni bil poškodovan

»Trenutno rešujemo objekte, da bodo ljudje varni pred novimi padavinami. Računamo, da bomo zdaj, med vikendom, to končali,« pravi Jože Weiss. Z akcijo so začeli takoj po neurju, in kljub temu, da je bilo nevarno – strehe so bile spolzke, po toči pa se je še dvakrat ulilo -, v vseh teh dneh ni bilo nihče poškodovan, z izjemo enega gasilca, ki se je na strehi porezal. Pa je bilo delo, ki je potekalo na strehah, torej v višini, nevarno…

V petek, ko so v klicnem centru prejeli več kot 500 klicev ljudi, ki so potrebovali pomoč, se je odzvalo 250 belokranjskih gasilcev. Toča je pod seboj kosila vse v dolžini kakšnih 15 kilometrov in v širini kakšnih treh kilometrov, pravi Weiss: »Prizadel je zaselke od Dragatuša, Tanče Gore, Kanižarice, Svibnika, del Črnomlja, Lokve, Petrovo vas…« V Svibniku, kjer so doma tudi Grguraševi, skorajda ni hiše, ki ne bi imela sedaj na strehi folijo.


 

Gasilci brez meja

V petek pa se je pokazala tudi gasilska solidarnost širših dimenzij, saj je bilo belokranjsko vodstvo na strokovni ekskurziji pri kolegih v Banjaluki. Takoj, ko so izvedeli, kaj je doma, so jih bosanski gasilci odpeljali do meje s Hrvaško, tam so jih pobrali hrvaški gasilci iz Popovače in odpeljali domov, kjer so jih že čakali domači gasilci iz Gradca. »V treh urah smo bili doma. Hitrejše se ne da,« pravi Jože Vrščaj, poveljnik Gasilske zveze Črnomelj o ekspresni poti domov in prevzemanju vodenja akcije.

V soboto je ljudem pomagalo že 420 gasilcev, tudi iz ljubljanske regije II, z Dolenjske, Posavja in hrvaške Karlovačke županije. »V normalni družbi je najbolj normalno, da si pomagaš,« pravi Borut Lončarevič iz Gasilske zveze Kočevje, ki je eden od 92 gasilcev, ki so prišli pomagati iz regije Ljubljana II. Včeraj pa je v Črnomlju pomagalo 1029 gasilcev, tako da so ponekod lahko ljudem pomagali tudi polagati oziroma zamenjevati strešnike. »Sreča v nesreči je, da se je toča usula v petek popoldne, tako da je bil vikend, da so bili ljudje prosti in so nam prišli pomagat,« pravi Jože Weiss.



Vendar pa ni vse le v sreči. To, da imajo poškodovane hiše sedaj na strehi folijo, gre pripisati ugledu gasilcem, ki so iz številnih skladišč v času, ko ta ne delajo, dobili dragoceni material. In so jim tudi v enem od skladišč podjetja s strešniki odprli vrata in jim dali material brez denarja in pretiranih dokumentov. »Vse imamo zapisano, seveda, ampak če ne bi ljudje razumeli gasilstva, bi nam vsem trda predla,« so povedali sogovorniki. A ker so gasilci to, kar so, so v teh dneh zavarovali strehe ljudi z neverjetnimi količinami: petek so na poškodovane hiše položili deset ton folije, v soboto 16 ton in v nedeljo osem ton.


 

Podjetja, vrtec, šola...

Poleg ogromne škode, ki je nastala v Akrapovičevem podjetju, ki stoji v Svibniku, je nastala izjemno velika škoda v Trisu Kanižarica. »Samo v podjetju Adria Dom imajo preko dva milijona evrov škode, pa v to ni všteta škoda na generatorju. Paklog ima prav tako prerešetano streho, pa Pekarna na Lokvah, DM v Črnomlju…,« našteva črnomaljska županja.

S folijo je prekrit tudi vrtec Čerdak, tako da bodo morali najti rešitev za 156 otrok, pa stari del Osnovne šole Lokve, ki jo obiskuje 530 otrok. Pa Vrtec Lokve, Dom starejših občanov, Zdravstveni dom Črnomelj, ki ima preluknjane kupole na sicer ravni strehi, Kulturni dom, Ljudska univerza…



Županja se strinja, da – ko se pelješ po delu njihove občine, kjer je bilo najhuje - imajo izredne razmere, vendar so stvari pod kontrolo. »To je zaradi njih,« pravi in pokaže v prostore, kjer ima belokranjska civilna zaščita svoj štab. Ti pa so poleg tega, da v teh dneh, kot je rekel Jože Vrščaj, »malo, a zato nekoliko hitreje spijo«, zadovoljni, da so se ljudje pred neverjetno katastrofo umaknili na varno. Da ni nihče postavil svojega življenja pred svoj, recimo, avto.