Galerija
Veselje po prvi avstralski preizkušnji. FOTO: FRanc Milošič Foto Franc Milosic
Ptuj – V soboto se bo Bernarda Jurič iz Pleterij na Dravskem polju zavihtela na kolo v Cape Yorku na avstralskem severu, da bi po 6500 kilometrih sestopila v Wilsons Promu na jugu. Tekmo Terra Australia Bike Epic organizirajo prvič in še preden so jo izpeljali, je že dobila sloves najtežje kolesarske preizkušnje na svetu. Vožnja v skupini je prepovedana, tekmovalec ne sme imeti spremljevalne ekipe, prenočišč skorajda ni, z izkušnjami drugih si ne more pomagati, saj tega podviga ni opravil še nihče. Na startu bo 10 tekmovalcev, Bernardo so organizatorji povabili potem, ko je aprila že prekolesarila avstralsko celino od zahoda proti vzhodu in za 5471 kilometrov dolgo pot Indian Pacific Wheel Ride od Pertha do Sydneyja potrebovala 27 dni. Če bo petinštiridesetletni magistrici tehniškega varstva okolja uspelo tudi pri tokratnem podvigu, bo postala prva ženska, ki bo Avstralijo prekolesarila po dolgem in počez v enem samem letu.
"Sanjala sem to Avstralijo in jo na koncu tudi doživela," je Bernarda poudarjala ob prihodu s prve peklenske kolesarske preizkušnje. Potem pa skoraj logično malo kasneje "takoj sem pristala na novo pot in vse je mogoče doseči le, če si upaš in če verjameš vase".
Prva Bernardina pot poprek čez Avstralijo je bila posebna tudi po tem, da ni bila uradna preizkušnja. Lani se je na tej poti smrtno ponesrečil ultramaratonec Mike Hall in ker sodni postopki še niso bili zaključeni, so organizatorji prvotno 70 prijavljenim kolesarjem sporočili, da tekme ne bo. Pa se je 54 od njih odločilo, da jo bodo vseeno prevozili in to po vseh strogih pravilih. Če je takrat še veljalo, da daljše in težje kolesarske preizkušnje na svetu sploh ni, je to le podžgalo iskanje še bolj naporne in daljše poti. Bernarda je po vrnitvi povedala, da je bilo treba premagovati tudi do 1600 metrov visoke prelaze, da je bila temepratura ozračja na poti često 43 stopinj Celzija, da o kačah in insektih na poti niti ni govorila. Na njen 45. rojstni dan jo je konvoj težkih tovornjakov izrinil s ceste na bankino in nasip ob cesti, obe kolesi sta se zvili, poškodovala si je koleno, a je vseeno nekako prišla do prve oddaljene vasi, popravila svoj bicikl in se vrnila na mesto nesreče, da je odpeljala celo pot neprekinjeno.
A IPWR (Indian Pacific Wheel Race) ni dosedanji edini podvig energične Bernarde. Na Finskem je na smučeh že tekla 900 kilometrov , prekolesarila 1800 kilometrov Laponske, dvakrat je na smučeh prečkala Finsko (440 km), lani je prekolesarila 1300 km Avstrije. Na zgornji ploščadi Grossglocknerja ji je šinilo v glavo, da se bo spustila v dolino in spet povzpela, pa je to v enem dnevu potem opravila kar štirikrat, da je preizkusila in dodatno utrdila mišice.
Na drugem prečkanju Avstralije, tokrat od severa do juga, bodo njene dragocene iskušnje in preizkušnje veliko pomenile. Toda 6500 kilometrov je peklenska razdalja in treba je vedeti, da je skupna vsota vseh sponov na tej poti kar 65 kilometrov.
Komentarji