Slovenska bakla se je na potovanju po slovenskih občinah in pred odhodom na Olimpijske igre v Tokiu danes ustavila v Zasavju, natančneje v Zagorju ob Savi. Tja je prispela v spremstvu Olimpijskega komiteja Slovenije. Pot je začela – kje drugje kot na znameniti skakalnici v Kisovcu, koder je svojo skakalno pot začel - najboljši kolesar sveta Primož Roglič.
Slovensko baklo za olimpijske igre Tokio 2020 so izdelali v Skupini SIJ – Slovenski industriji jekla. Izdelana je iz nerjavnega jekla in bukovega lesa; reciklirano nerjavno jeklo je simbol trdnosti in trajnosti, bukov les pa simbol modrosti in samozavesti. Plamenico zaključuje krona v silhueti Triglava. Ročaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov, simbolov povezovanja.
Preden je prispela v zagorski Evropark in se ustavila na krajši slovesnosti na mestni ploščadi, je bakla s pomočjo mladih športnikov iz različnih športnih društev in otrok iz Vrtca Zagorje, vseh osnovnih šol, Varstveno-delovnega centra Zasavje in Srednje šole Zagorje potovala skozi Zagorje – na kolesu. V Kisovcu jo je namreč eden zagorskih smučarskih skakalcev po skoku s skakalnice predal kolesarjem Kolesarskega kluba Zagorska dolina. V Evroparku so baklo prevzeli zagorski osnovnošolci, ki so jo skupaj z uporabniki VDC in dijaki mimo številnih športnih objektov prinesli na mestno ploščad. Tam so Zagorjani slovenskim športnikom, ki se bodo pomerili na 32. Olimpijskih igrah, zaželeli srečno pot.
Bakla je potovala iz rok skakalcev v roke kolesarjev. FOTO: Aleš Pipan
Mladi zagorski športniki so se imeli danes priložnost srečati tudi z rojaki, ki so že sodelovali na Olimpijskih igrah oziroma Mladinskih olimpijskih igrah. Kar šest jih je: sankači
Domen Pociecha, Tilen Sirše, Lovro Kovačič, Ema Kovačič in Tian Badžukov ter skakalka
Katja Požun.
Bakla je pot začela 22. aprila na Ravnah na Korškem. Obiskala bo vseh 212 slovenskih občin in se povezala z zamejskimi kraji v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter Hrvaškem, prvi del poti pa sklenila 23. julija z vrnitvijo na Koroško.
Komentarji