Avtorjem nadomestilo za zasebno kopiranje

Varovanje avtorskih pravic je zadeva, ki je v večini držav članic EU načelno odlično urejena do najmanjših podrobnosti. Uveljavljena večinska rešitev glede problematike zasebnega kopiranja temelji na principu izjeme: uporabnikom je kopiranje za zasebno rabo v nepiratskih količinah dovoljeno, upravičenci – avtorji in drugi imetniki pravic – pa imajo pravico do pravičnega nadomestila. Urad za intelektualno lastnino je ta mesec zapolnil eno od dosedanjih praznin: stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za zasebno kopiranje je podelil društvu Kopriva.

Društvo Kopriva, ki ga vodi Dušan Zore, je stalno dovoljenje dobilo za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvaja pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe iz 50. člena zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Po več začasnih dovoljenjih se torej področje zasebnega kopiranja ureja trajno.



Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava, ki omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic te preprosteje in bolj učinkovito upravljati v razmerah množičnega in razprostranjenega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa omogoča preprost dostop do zakonite uporabe številnih del. S kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic se lahko ukvarjajo samo kolektivne organizacije avtorjev (navadno so to nacionalna združenja avtorjev določene vrste del), ki imajo dovoljenje urada.
Društvo Kopriva bo torej upravljalo nadomestila za dela iz repertoarjev štirih kolektivnih organizacij: IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije), ZAMP (Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije), SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije) in AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije).


 

Približno tri milijone evrov na leto

Temeljni cilj delovanja društva Kopriva je stroškovno učinkovito zbiranje nadomestil in hitra razdelitev med upravičene kolektivne organizacije. Upravičenci do nadomestila so avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov in filmski producenti, dovoljenje pa se nanaša na zbiranje nadomestil ter na delitev kolektivnim organizacijam IPF, ZAMP, SAZAS in AIPA. V praksi, so zapisali v sporočilu za javnost, to pomeni, da bodo imetniki pravic, ki so združeni v kolektivnih organizacijah z dovoljenji za delitev teh nadomestil po desetletnem premoru lahko ponovno prejemali nadomestila iz naslova zasebnega reproduciranja.

Gregor Štibernik, direktor zavoda AIPA in nekdanji direktor zavoda IPF, v izjavi za Delo razlaga, da je imel IPF »v letih 2008 in 2009 zgolj začasno dovoljenje, zato nadaljnje zbiranje ni bilo mogoče brez soglasja vseh organizacij. Gre namreč za nadomestilo, ki se zbira na eni sami točki in ga v primerjavi z nadomestili za druge oblike uporabe kolektivne organizacije ne moremo zbirati same«.

Štibernik o morebitni višini sredstev dodaja: »Glede na povprečje zbranih nadomestil iz tega v EU ocenjujemo, da bi morali v Sloveniji zbrati okoli tri milijone evrov na leto. Glede na zakonsko določena razmerja delitve, bi imetnikom pravic, ki jih zastopa AIPA (igralcem, filmskim producentom in avtorjem AV-del), pripadalo od enega do 1,5 milijona evrov. Na AIPA smo zato vsa leta podpirali prizadevanja za dodelitev dovoljenja, podpiramo sedanjo dodelitev dovoljenja in s tem ponovno postavitev Slovenije na zemljevid dežel, v katerih se nadomestilo zbira, ter upamo na skorajšnjo vzpostavitev sistema. Ne smemo namreč pozabiti, da smo kolektivne organizacije zgolj posrednik med uporabniki in upravičenci ter da moramo narediti vse, da imetniki pravic prejmejo sredstva, ki jim pripadajo.« Štibernik je še dodal: »Prihodki različnih deležnikov, ki izkoriščajo delo ustvarjalcev, se nenehno povečujejo, prihodki ustvarjalcev pa tem trendom ne sledijo. Zato upamo, da bosta odločba urada in ustrezna implementacija direktive o avtorskih pravicah to razmerje popravila v korist ustvarjalcev.«


 

Torta je razrezana

Osnovna delitev nadomestil med posamezne vrste imetnikov pravic je določena v 31. členu zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), in sicer se deli avtorjem v obsegu 40 odstotkov, izvajalcem in proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom pa po 30 odstotkov. Delitev zbranih nadomestil med upravičene kolektivne organizacije je določena v statutu društva Kopriva in v pravilih o delitvi zbranih nadomestil: od avtorskega dela gre 40,75 odstotka AIPA, 40,75 odstotka združenju SAZAS, 11,50 odstotka združenju ZAMP, sedem odstotkov pa se zadrži kot rezervacija za kategorije avtorjev, ki so do nadomestila upravičeni, a še nimajo kolektivne organizacije, pri čemer avtorjem likovnih del pripade ena polovica te rezervacije, avtorjem fotografskih del pa druga. Od izvajalskega dela si po petdeset odstotkov razdelita AIPA in IPF, enako velja za proizvajalsko-producentski del.

»Slovenija zadnjih deset let tega področja ni imela urejenega. Po sprejemu ZKUASP (zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, velja od oktobra 2016) je to še en pozitiven signal, da se na področju avtorske zakonodaje zadeve premikajo v pravo smer. To je še pomembneje, ker nas v prihodnjih mesecih čakajo usklajevanja o implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki jo mora Slovenija – tako kot druge članice EU – v zakonodajo sprejeti do začetka junija 2021,« pravi igralec Ludvik Bagari, ki je bil na AIPA zadnja leta motor pridobivanja dovoljenja in je bil tudi med ustanovnimi člani društva Kopriva.

Dodelitev stalnega dovoljenja društvu Kopriva je torej zapolnila praznino, ki pa v novejši zgodovini ni bila edina, pred leti je bila Slovenija edina članica EU, ki ni imela urejenega plačevanja nadomestila za reprografijo, fotokopiranje in digitalno distribuiranje avtorskih vsebin, gospodarsko-interesno združenje Sazor je po letih prizadevanj in kljub dovoljenju urada za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov šele lani po večletnih dogovarjanjih z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami doseglo plačilo avtorskih pravic za fotokopiranje avtorsko zaščitenega gradiva.