AstraZenece bo dovolj za drugi odmerek

Pred kratkim smo poročali, da bodo cepilna mesta lahko povečala svoje kapacitete, če bo cepiva proti covidu-19 dovolj, zdaj pa se to že dogaja. Prejšnji teden je bil namreč dosežen nov rekord v številu cepljenih: v sedmih dneh je bilo cepljenih več kot 92.000 ljudi, kar je 24.849 več od prejšnje najvišje številke. To je bilo mogoče doseči le zaradi več razdeljenih cepiv. Od včeraj se lahko cepijo že mlajši od 50 let.

Direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik je že večkrat dejal, da so pri cepljenju odvisni od dobave cepiv, ta pa je glede na vse potrebe še vedno premajhna. V ZD Maribor na cepljenje čaka 6900 mlajših od 50 let in 2500 prebolevnikov. Do zdaj so s prvo dozo precepili 70.000 ljudi, z dvema odmerkoma pa 24.700.

V ZD Kočevje načrtujejo, da bi ta teden s prvim odmerkom cepili 660 mlajših od petdeset let, a jih bodo glede na sedanjo dobavo lahko le 274. »Za prve odmerke pod 50. letom starosti so dobavili 35 odstotkov glede na zahtevo. Bomo videli, koliko je prebolevnikov in koliko jih bo izpadlo s primarnega seznama,« je načrte za cepljenje opisal tamkajšnji pomočnik direktorice Primož Velikonja.

Ustavitev dobave AstraZenece

Včeraj dopoldne so od Nacionalnega inštituta za javno zdravje prejeli obvestilo, da do danes lahko naročijo dodatne odmerke cepiva AstraZeneca. To se jim zdi problematično, saj bo dobava tega cepiva ustavljena, kar pomeni, da ni nujno, da bodo tisti, ki bodo prejeli prvi odmerek, v prihodnje dobili tudi drugega. Evropska komisija namreč ni oddala novih naročil za omenjeno cepivo. Pogodba se bo iztekla junija.



Na vprašanje, ali bi bilo smiselno, da bi zato nehali cepiti s prvim odmerkom tega cepiva, je Bojana Beović, vodja svetovalne skupine za cepljenje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, odgovorila, da gre za organizacijsko vprašanje: »Če drži, da dodatnih odmerkov ne bo več, potem je smiselno s tem cepljenjem nehati.«

A po njenih besedah bo za tiste, ki so bili cepljeni s prvim odmerkom, zagotovljen tudi drugi odmerek. Maja in junija namreč pričakujejo dobavo pol milijona odmerkov tega cepiva, trenutno pa je zagotovljenih 96.000 odmerkov. Na zalogi je zdaj še 49.000 odmerkov, na drugi odmerek pa čaka še 132.561 ljudi.

Za zdaj cepljenje s prvimi odmerki cepiva družbe AstraZeneca še poteka, če bo treba in če v tretjem kvartalu letošnjega leta ne bo novih dobav, bo cepivo zadržano za druge odmerke, so pojasnili na NIJZ. Če bi zmanjkalo tega cepiva za drugi odmerek, bi v skrajni sili lahko cepili z drugim cepivom, je dejala Beovićeva.

Vse boljše dobave cepiv

Včeraj je bilo v spletni aplikaciji na cepljenje, ki še ni povsem usklajeno s podatki o čakajočih na posameznih cepilnih mestih, prijavljenih 52.500 ljudi, ta teden pa so predvidene te dobave cepiv: proizvajalec Pfizer-Biontech bo dostavil 58.500 odmerkov cepiva, Moderna 14.400, AstraZeneca 12.000 ter Johnson & Johnson 6000 odmerkov.



Koliko prijavljenih pa na cepljenje ne pride? V ZD Maribor je ta delež približno petodstoten, kar na dan pomeni okoli sto ljudi. Večina se jih ne opraviči, kar se direktorju Završniku zdi zelo neodgovorno, saj imajo odmerke točno načrtovane. Tudi v ZD Kočevje se jim zdi pomembno, da porabijo vse odmerke, zato vsaj dan prej pokličejo vse, ki so v načrtu za cepljenje in tako dobijo realno številko.

Odnos do cepljenja

S povečevanjem dostopnosti do cepiv postaja vprašanje stopnje precepljenosti in zadržkov do cepljenja še pomembnejša tema.
Zato so slovenski raziskovalci Ana Slavec, Mojca Šoštarič Zvonar in Janez Štebe v sodelovanju s skupino poljskih, madžarskih in romunskih raziskovalcev (ter podporo podjetja Valicon in skupnosti Sledilnik covid-19) izvedli raziskavo o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo, ki bo pripomogla k boljšemu razumevanju zadržkov do cepljenja. Vključene so bile samo osebe, ki še niso bile cepljene.

Čeprav je tri četrtine vprašanih vsaj nekoliko zaskrbljenih zaradi virusa, skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost za cepljenje, če jim bo to ponujeno in priporočeno. Med vzroki za zadržanost do cepljenja prevladujeta strah pred morebitnimi stranskimi učinki in zaskrbljenost glede varnosti cepiva. Kar 62 odstotkov vprašanih se je izreklo, da ne zaupajo vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva, za dobro polovico pa je je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo.