Arbiter Sekolec s seje Knovsa pobegnil pred novinarji

Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je sešla na zaprti seji, na katero je na pogovor v zvezi s prisluškovalno afero povabila slovensko agentko in arbitra v arbitraži o meji s Hrvaško Simono Drenik in Jerneja Sekolca. Knovs je na pogovor povabil tudi nekdanjega direktorja Sove Andreja Rupnika.

Rupnik po pogovoru ni želel dajati izjav. »Vse, kar smo se pogovarjali na komisiji, je zaupno,« je dejal. Tudi na druga, strokovna vprašanja, ki smo mu jih želeli zastaviti, ni odgovarjal.

Simona Drenik je na Knovs prišla v spremstvu odvetnika Romana Završka. Pred odhodom na sejo je bila kratka in poudarila, da bo govorila po resnici, kar itak vedno počne. Zanikala je, da bi kdo pred današnjim zaslišanjem nanjo izvajal pritisk.



Kratka je bila tudi ob odhodu. Na vprašanja novinarjev ni odgovarjala, povedala je le, da je odgovarjala na vsa vprašanja komisije, ki so povezana z njeno pristojnostjo. »Upam, da se bodo po tej seji vse razprave, povezane z arbitražo, prenehale v dobrobit Slovenije. Arbitražno sodišče je namreč dokončno odločilo tako glede vsebine kot glede vseh procesnih dilem.«

Arbiter Sekolec je s seje Knovsa pred novinarji pobegnil skozi jedilnico. Izjave nismo dobili.

Po koncu zaprte seje je imel izjavo za javnost predsednik Knovsa Matej Tonin. Čeprav je zavrnil oceno, da je preiskava arbitražne prisluškovalne afere namenjena notranjepolitičnim ciljem ter da si želi politično kariero graditi na hrbtu Karla Erjavca, zdaj ministra za obrambo, se je po seji zdelo, da se dogaja prav to.



Kaj natančno so se več ur pogovarjali za tesno zaprtimi vrati, ni znano. In tudi končno poročilo o zadevi bo prav tako zaupno ter naj bi ostalo skrito očem javnosti, tako kot se je pred njo skril Sekolec.

Drenikova je na komisiji izrabila možnost, da na vprašanje ne odgovori. Katero je bilo to, Tonin ni razkril, je pa povedal, da se nekatere njene trditve ne skladajo s tem, kar sta na Knovsu povedala Rupnik in Zoran Klemenčič, prav tako nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Arbitražna zgodba, s katero smo želeli urediti mejni spor s Hrvaško, nas je stala 6,7 milijona evrov. Ne glede na to, da smo dobili tudi končno razsodbo tribunala, z njo določena meja ni uveljavljena. Hrvaška je namreč izrabila razkrito nedovoljeno komunikacijo med dvojcem Sekolec-Drenik in od arbitraže odstopila. Po Sekolčevem pogovoru s člani komisije je Tonin povedal, da »ves incident« nekdanji arbiter obžaluje in da se tedaj ni zavedal resnosti zadeve.


 

Ni mogoče izključiti, da je Hrvaška koga pridobila na svojo stran

Tonin je na vprašanje Dela razkril, da je komisijo zanimalo tudi, ali je za nedovoljeno komunikacijo arbitražnega dvojca vedel kabinet tedanjega zunanjega ministra. Povedal je, da zato razmišljajo, da bi na pogovor povabili tudi vodjo Erjavčevega kabineta Vlasto Vivod ter nekdanjega sekretarja ministrstva Tomaža Kunstlja.

Po njegovih besedah tudi ni mogoče izključiti, da je Hrvaška na svojo stran pridobila ljudi, ki so imeli informacije o tem, kaj se dogaja v arbitražnem postopku s slovenske strani. Tonin se ne strinja z oceno, da si želi graditi politično kariero na hrbtu Erjavca. Glede na pristojnosti Knovsa pa je neobičajna njegova namera, da želi z aktualno preiskavo preprečiti, da bi se takšne strateške napake, kot so se zgodile pri arbitraži, ponovile kdaj v prihodnje.

Sekolec je po pojasnilih Tonina pristojne službe državnega zbora prosil, naj mu omogočijo izhod iz poslopja tako, da se ne bi srečal z novinarji.

Zato so na precejšnje presenečenje več ur čakajočih predstavnikov medijev posebej zanj omogočili izhod prek že zaprte in zaklenjene kletne jedilnice parlamenta. Izpred njega pa se je nato po besedah očividcev »skesani« arbiter odpeljal s taksijem. 

Tonin je ob robu seje poudaril, da za fiasko ob arbitražni zgodbi ni se nihče odgovarjal. Ne objektivno in ne subjektivno.