Neomejen dostop | že od 9,99€
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe ob slovenski osamosvojitvi (tedaj še Vomo) in pozneje predsednik uprave Intereurope, se mora pred sodiščem zagovarjati zaradi poslov koprske logistične družbe ne le v Rusiji, temveč tudi v Ukrajini. Danes je bil na koprskem okrožnem sodišču predobravnavni narok v ukrajinski zadevi, pri čemer je Lovšin na obtožnico vložil ugovor, kar šteje, da ne priznava krivde. Na sodišče pa ga ni bilo.
Lovšina sta zastopala odvetnika Dean Babič in Janez Koščak (slednji iz odvetniške družbe Čeferin). Tako na predlog tožilstva kot tudi Lovšinove obrambe naj bi obtožnici, ki ga bremenita zlorabe položaja za posle v Rusiji in Ukrajini, združili, saj gre za podobne očitke. O tem bo zdaj odločal zunajobravnavni senat. Sojenje zaradi logističnega terminala Čehov v Moskvi se je sicer začelo že pred leti, a je obstalo zaradi zamenjave sodnikov.
Andrej Lovšin je Intereuropo vodil med letoma 2006 in 2009; na položaj je prišel med vlado Janeza Janše, s katerim sta sodelovala še v osamosvojitvenih časih, razrešen pa je bil iz krivdnih razlogov zaradi oškodovanja družbe. Nadzorniki so mu leta 2007 sicer potrdili gradnjo logističnega terminala Čehov v Moskvi v okvirni vrednosti 43 milijonov evrov in avtomobilskega terminala v Kijevu za 15 milijonov evrov. Za rusko naložbo je Intereuropa na koncu plačala več kot 140 milijonov evrov, kar jo je v splošni gospodarski krizi pahnilo v dolgoletne dolžniške težave. Ruski terminal je nato z veliko izgubo prodala za 45 milijonov evrov. Preiskava tega posla je menda tudi razkrila, da je del kupnine za zemljišče, okoli 25 milijonov evrov, končal v Liechtensteinu na računu tamkajšnjega podjetja v solastništvu slovenskega poslovneža Janeza Škrabca. Prav tako je bila menda preplačana naložba v avtomobilski terminal v Ukrajini. Obtožnici v teh zadevah sta bili vloženi v letih 2011 in 2012, a je sledila dolgotrajna preiskava pod okriljem sodišča, ki je zahtevala tudi zasliševanje prič v tujini.
Intereuropa je zaradi ruskega in ukrajinskega posla proti Lovšinu vložila odškodninsko tožbo v višini 37,5 milijona evrov. Lotili so se ga tudi davčni inšpektorji, ki so pri njem med letoma 2006 in 2010 odkrili 1,6 milijona evrov nepojasnjenih prihodkov ter so mu zato odredili plačilo 680.000 evrov davka. Lovšin pa je, kot izhaja iz medijskih zapisov, svoje premoženje menda pravočasno prepisal na družinske člane.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji