Alkohol v šolskih prostorih nima kaj iskati

Nevladne organizacije s področja javnega zdravja so zaskrbljene zaradi predloga spremembe zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki bi omogočal prodajo alkohola v šolskih prostorih izven pouka. Gre za predlog SDS, ki po navedbah nevladnikov »predstavlja korak nazaj v prizadevanjih za preprečevanje rabe alkohola zlasti med otroki in mladimi ter resno ogroža javno zdravje in varnost mladih«.

Alkohol je eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje prebivalstva in pomembno prispeva k razvoju številnih bolezni, kot so rak, bolezni jeter in srčno-žilne bolezni, ter k smrtnosti in invalidnosti v Sloveniji, poudarjajo v sporočilu za javnost nevladniki. Na »izjemno negativne posledice rabe alkohola« opozarja v svojem mnenju tudi vlada, ki nasprotuje predlogu SDS, ker »da bi takšna sprememba pomenila odmik od evropskih standardov in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)«.

Poziv k zaostritvi ukrepov

Nevladne organizacije še poudarjajo, da bi morala Slovenija sprejeti strožje ukrepe za zmanjšanje dostopnosti alkohola, ne pa uvajati ohlapnejših politik. »V državi se soočamo z resnimi posledicami čezmerne rabe alkohola – več kot 900 smrti na leto je neposredno povezanih z alkoholom, vsak teden pa zaradi njega umre 12 ljudi,« navajajo. Mladostniki so po njihovem »posebej ranljivi, saj alkohol povzroča nepopravljivo škodo njihovemu zdravju in razvoju, zlasti razvoju možganov«.

Alkohol je eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje. FOTO: Halfpoint/shutterstock

Zato podpirajo prvi program omejevanja porabe alkohola v Sloveniji, ki ga je vlada sprejela novembra lani in ki »temelji na znanstveno utemeljenih pristopih«. Rešitve za omejevanje porabe alkohola morajo temeljiti na preverjenih ukrepih, kot so zmanjševanje fizične dostopnosti alkohola, omejevanje oglaševanja in strožji nadzor prodaje, pravijo.

»Ne smemo dovoliti normalizacije alkohola v šolskem prostoru!«

Predlog spremembe zakona bi »poslal napačno sporočilo javnosti in mladim, da je alkohol nekaj sprejemljivega in vsakdanjega«. Nevladniki se sklicujejo na znanstvene raziskave, ki kažejo, »da dostopnost alkohola močno vpliva na njegovo uporabo in percepcijo sprejemljivosti«. Zato pozivajo odločevalce, da zavrnejo predlog spremembe zakona in »se raje osredotočijo na strožje ukrepe za zmanjševanje porabe alkohola v družbi«.

Senka Umek, ambasadorka zabav brez alkohola

Senka Umek FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Glede na to, da je ena od raziskav na petih svetovnih trgih pokazala, da je več kot tretjina vprašanih predstavnikov generacije Z čutila pritisk, da morajo v nekaterih družbenih situacijah piti alkohol – ob izbiri pijače z manj ali brez alkohola jih 21 odstotkov doživlja zafrkavanje ali šaljenje na svoj račun, zato so posledično takšne pijače naročali in uživali le skrivaj –, smo o izkušnjah na to temo povprašali Senko Umek, ki v Sloveniji predstavila koncept zabav brez opijanja. Koncept je predstavila v Centru Rog pod okriljem nove znamke Amalu.

Ali ste se morda za organizacijo takih zabav odločili prav zato, ker ste tudi med slovenskimi mladimi opazili trend poseganja po brezalkoholnih pijačah ali iz preventivnih razlogov in ozaveščanja mladih?

Opažanje tega trenda je bil zagotovo eden od razlogov, zakaj se mi je zdelo zanimivo ponuditi prostor, kjer se da žurati brez alkohola. So pa tu še drugi razlogi, kot je lastna izkušnja, kako super se da zabavati ob elektronski glasbi brez substanc, če ti je glasba res všeč, oziroma kako se izvaja pritisk na ljudi, ki ne želijo naročiti alkoholne pijače v družbi, kjer se alkohol pije (ker žal naša družba narekuje, da je normalno piti alkohol, in ne 0.0). Veliko je ljudi, ki jim je vseeno, ali je alkohol ali ga ni, in imajo možnost naročiti zunaj, karkoli jim prija, ampak ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki tega žal ne smejo (različni razlogi) in se zunaj ne počutijo varne, ko je alkohol v družbi. 

Kakšne so vaše izkušnje s teh zabav?

Jaz sem po duši žurerka in velika ljubiteljica plesa in dobre elektronske glasbe (tudi druge). Od nekdaj sem tista, ki rada žura brez, nikoli nisem uživala nikakršnih substanc, sem pa za kak kozarec alkohola, kadar mi zadiši, a je to bolj redko in z zmernostjo se mi ne zdi nič narobe. Me pa moti, da tisti, ki žal tudi zmernosti ne morejo/smejo vzdrževati, nimajo varnega okolja za zabavo. In všeč mi je, da se mladi čedalje bolj zavedajo, da substance nič kaj dobrega ne prinesejo na dolgi rok – trend zdravega sloga življenja se na splošno povečuje in to je normalna posledica tega. Na zabavah sem v preteklosti spoznala, da ni tako malo ljudi, ki so žurerji, a so si zaradi ljubezni do elektronske glasbe prisvojili stigmo, ki to subkulturo spremlja – pokažimo, da ni čisto tako.

Kako so se izkazali mladi in kakšni so bili njihovi odzivi?

Odzivi so bili nad pričakovanji in bila sem prav navdušena ob pogledu na toliko ljudi, ki res uživajo in žurajo ob odlični glasbi. Ena sama pozitivna energija je bila na plesišču in to je to, kar si želimo. Lahko pa povem, da niso bili zgolj najstniki, je bila kar precej mešana družba in kar nekaj (še iz časov starih ravov) žurerjev sem opazila. Lepo je bilo, res.