Akcijski načrt za skrajševanje vrst

Ekonomistka v zdravstvu mag. Marjeta Kuhar, je na prošnjo ministrstva za zdravje pripravila akcijski načrt Predlogi aktivnosti za izboljšanje kakovosti izmenjave podatkov v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje – osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob v Republiki Sloveniji.

V skladu s tem bo pod okriljem ministrstva predvidoma že naslednji teden imenovana koordinacijska skupina pod vodstvom vršilke dolžnosti generalnega direktorja novoustanovljenega Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu dr. Alenke Kolar. Prav informatizacija in digitalizacija v zdravstvu bosta namreč ena od prioritetnih nalog omenjenega direktorata, pod katerega se seli tudi projekt informatizacije slovenskega zdravstva eZdravje.

Za učinkovito izvedbo ukrepov na področju čakalnih dob in čakalnih vrst bo v sistemu zdravstvenega varstva treba zagotoviti kakovost oziroma točnost podatkov, kar pomeni izmenjavo podatkov, ki jih beležijo izvajalci zdravstvenih storitev v lokalnih informacijskih sistemih v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje. Pri tem bo izjemno pomembno sodelovanje vseh deležnikov – Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije in izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Prav tako bodo v procesu skrajševanja čakalnih dob pomembno vlogo odigrali člani svetov javnih zdravstvenih zavodov, ki bodo pripomogli k aktivnemu spremljanju aktivnosti skrajševanja čakalnih dob, sporočajo z ministrstva.

Akcijski načrt poleg ažurnega zagotavljanja podatkov čakalnih seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev v centralni informacijski sistem eNaročanje in sprejema strategije oziroma ukrepov za skrajševanje čakalnih dob predvideva še spremembo modela financiranja ter plačilo zdravstvene storitve na podlagi eNapotnice v okviru strokovno dopustne (maksimalne) čakalne dobe od začetka do zaključka zdravljenja ter pripravo ukrepov ob nespoštovanju le-te.

Obstoječe stanje

Marjeta Kuhar. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kuharjeva v analizi ugotavlja, da uvedba nove stopnje nujnosti z novelo Zakona o pacientovih pravicah v letu 2017 »zelo hitro« – prednostna obravnava v 14 dneh, ni prispevala k izboljšanju pravočasne dostopnosti do pravočasne zdravstvene obravnave obravnave pacienta. Pokazale so se vnaprej napovedane posledice: nezmožnost izvedbe storitve v roku 14 dni na račun povečanja napotitev s stopnjo »zelo hitro« in zmanjšanja napotitev s stopnjo »hitro« in »redno«.

Čakalne vrste so se v obdobju 2020-21 - med epidemijo covida - v primerjavi z letom 2019, skrajšale na račun odpovedanih oziroma preloženih obravnav na sekundarni ravni, pa tudi zato, ker so izbrani osebni/napotni zdravniki na sekundarno raven napotovali manj pacientov, kot leta 2019.

Na primarni ravni v dejavnostih splošno-družinske medicine, otroško-šolskega dispanzerja ter zdravstvenem varstvu žensk, je bilo v letih 2020 in 2021 primerjavi z letom 2019 opravljenih za skupno 3,903 milijona manj obiskov z neposrednim kontaktom med zdravnikom in pacientom - prvi in ponovni ter hišni obiski, preventivni pregledi - (za 46 % manj v letu 2020 in 25 % v letu 2021) ter za skupno 5,576 milijona več obiskov z indirektnim kontaktom med zdravnikom in pacientom – merjeno po številu posvetov na daljavo in hitrih obiskov (za 31 % več v letu 2020 in 69 % v letu 2021), kar se verjetno odraža tudi v manjšem številu izdanih e-napotnic.

Kuharjeva opozarja, da je treba pred sprejemanjem kakršnihkoli ukrepov izboljšati kakovost podatkov ter zagotoviti transparentno vodenje čakalnih seznamov ter zagotoviti ažuren prenos podatkov v centralni sistem eNaročanje. Da je temu tako, pričajo izkušnje iz Nacionalnega razpisa (NR) – projekt MZ, katerega učinek je bil v letu 2021-22 precej skromen. Po podatkih klicnih centrov je bilo v prvem sklopu (od 27. 9. 2021 do vključno 21. 2. 2022) le 10 odstotkov pacientov naročenih na termin v okviru NR 21/22 (1.537 od 15.803 čakajočih pacientov na čakalnih seznamih), in v drugem sklopu (od 21. 2. 2022 do vključno 31. 5. 2022) le 7,7odstotkov pacientov naročenih na termin v okviru NR 21/22 (2.100 od 27.198 v čakajočih pacientov na čakalnih seznamih).

Akcijski načrt, dostopen na povezavi, temelji na treh ključnih ciljih, na podlagi katerih je naštetih 48 aktivnosti za dosego izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, njihov predviden terminski plan ter nosilci:

• Ažurno zagotavljanje podatkov čakalnih seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev v centralni informacijski sistem eNaročanje (iz lokalnih informacijskih sistemov) - 28 aktivnosti
• Sprejem strategije/ukrepov za skrajševanje čakajočih za izbrane vrste zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe nedopustno dolge (presegajo maksimalno (dopustno) čakalno dobo določeno s pravilnikom) oziroma je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo – določitev prioritet na nacionalni ravni vrst zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe najdaljše - 16 aktivnosti
• Sprememba modela financiranja ter plačilo zdravstvene storitve na podlagi eNapotnice v okviru strokovno dopustne (maksimalne) čakalne dobe od začetka do zaključka zdravljenja ter priprava ukrepov, če slednja ni spoštovana - 4 aktivnosti