21.000 voščil za najmanj toliko nasmehov

Morda se komu zdi v teh časih smešno po navadni pošti pošiljati novoletne voščilnice. Navajeni smo, da ljudem ob rojstnem dnevu ali za božič oziroma novo leto čestitamo s kratkim telefonskim sporočilom. Precej neosebno, in kar je še bolj pomembno – starejša populacija, ki uporabe mobilnih telefonov ni vešča, od takih voščil nima prav dosti.

Decembrska akcija Mala pozornost za veliko veselje je usmerjena prav v izdelavo in pošiljanje novoletnih voščil starejšem, da bi jim nekoliko polepšali prihajajoče praznike. Njena pobudnica je direktorica Deosovega centra starejših v Notranjih Goricah Ana Petrič. Prvo in drugo leto so akcijo namenili le »njihovim« starostnikom, potem pa jo je želela razširiti, najprej na skupnost in prijatelje, lani pa tudi širše. Odziv je bil krasen. Z ekipo si je postavila cilj zbrati 5000 voščil, prejeli so jih še tisoč več. Letošnji cilj je bil zato pričakovano precej večji: kar 21 tisoč voščil za prav toliko stanovalcev po vseh domovih za starejše v Sloveniji.

Malo energije, da polepšaš praznike

Ana Petrič o namenu akcije pravi: »Njen namen je vložiti malo svoje energije, kreativnosti, časa in polepšati nekomu praznike. Letos je pravi čas za to. Pretežno se zadržujemo doma in s svojimi najdražjimi, ta projekt je lahko zanje lepo sporočilo o solidarnosti, medgeneracijskem sodelovanju, pomoči, upanju. Gre za to, da naredimo nekaj dobrega, pozitivnega. Imam tudi občutek, da so ljudje razumeli, da je virus največ škode naredil starejšim. Zato so potrebne vse te male pozornosti, ki jim bodo sporočile, da niso sami. Imajo vse nas.«

Tudi letošnji cilj glede števila voščil so dosegli, če jih bodo dobili še več, jih bodo razdelili med starostnike v skupnosti. Povezali so se namreč z izvajalci pomoči na domu in društvi, ki bodo obiskovala starejše v decembru, tako da bo prav vsako voščilo, ustvarjeno s pozornostjo nekoga, dobilo prejemnika.

Sreča, zdravje, mir

Najpogostejše želje in misli, ki so jih ustvarjalci voščil napisali na papir, so bile glede zdravja, miru, vsega dobrega. »Nekatera voščila so bila krajša, druga daljša pisma, prav vsa pa čudovita, ganljiva in že na prvi vtis srčna,« dodaja Ana Petrič. Kot družba pozabljamo, opozarja dobitnica jabolka navdiha – priznanje ji je pred kratkim za njeno nesebično udejstvovanje pri skrbi za starostnike podelil predsednik republike Borut Pahor – da vsi starostniki nimajo telefona, na katerega bi prejeli sporočilo.

»Poleg tega je na roko napisana beseda dragocena in zagotovo več vredna, saj je zanjo potrebnega več truda. Če je voščilnica izdelana doma, pa ima še dodatno vrednost, saj smo vanjo vložili del sebe. Mislim, da je povsod tako, da starostniki voščila spravijo in jih potem še večkrat pogledajo, preberejo ter se zavedo, da niso sami, temveč imajo nekoga, ki se nanje spomni.«

Sama se je od starostnikov naučila ceniti vrednote, na katere mlajši pogosto pozabljamo – spoštljivega odnosa, solidarnosti, iskrenosti, strpnosti, pravičnosti, srčnosti. Nenazadnje so to pravzaprav želje, ki jih ponavadi zapakiramo v en sam novoletni stavek – vse dobro ti želim. Letos še bolj kot kdaj prej potrebujemo nesebična dejanja, malenkosti, s katerimi si bomo medsebojno dali vedeti, da zmoremo.