Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Zgodovinska zmaga za okolje, Shell mora zmanjšati emisije

Naftno podjetje je zdaj zakonsko zavezano, da mora svoje delovanje uskladiti s podnebnimi cilji, določenimi v pariškem podnebnem sporazumu.
Po podatkih baze Carbon Majors je bil Shell v obdobju 1988–2015 deveti največji onesnaževalec na svetu. FOTO: Ben Stansall/AFP
Po podatkih baze Carbon Majors je bil Shell v obdobju 1988–2015 deveti največji onesnaževalec na svetu. FOTO: Ben Stansall/AFP
L. Z.
26. 5. 2021 | 20:11
26. 5. 2021 | 21:30
3:48
Nizozemska naftna multinacionalka Shell mora zmanjšati emisije ogljikovega dioksida do leta 2030 za 45 odstotkov glede na leto 2019, je razsodilo sodišče v Haagu. »Gre za zgodovinski primer, da je sodišče multinacionalko prisililo k podnebnemu ukrepanju,« so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki mednarodne mreže okoljevarstvenih nevladnih organizacij Friends of Europe, ki so tudi vložili tožbo.

»To je fantastična zmaga za ljudi po vsem svetu, za podnebno pravičnost, prihodnost in naš planet! In še posebej za tiste na svetovnem jugu, ki vsakodnevno doživljajo učinke podnebne krize,« so bili navdušeni. »Shell je zdaj zakonsko zavezan, da mora svoje delovanje uskladiti s podnebnimi cilji, določenimi v pariškem podnebnem sporazumu.«

Direktor nizozemske okoljevarstvene organizacije Milieudefensie Donald Pols je zmagoslavno odkorakal s haaškega sodišča. FOTO: Remko De Waal/AFP
Direktor nizozemske okoljevarstvene organizacije Milieudefensie Donald Pols je zmagoslavno odkorakal s haaškega sodišča. FOTO: Remko De Waal/AFP


Predstavniki Shella so februarja sporočili, da bo podjetje pospešilo prehod svojega poslovanja k ničelnim emisijam, vključno s cilji za zmanjšanje ogljične intenzivnosti energentov za šest do osem odstotkov do leta leta 2023, dvajset odstotkov do leta 2030, petinštirideset odstotkov do leta 2035 in sto odstotkov do leta 2050.

Toda pravni zastopniki Friends of Europe so uspešno trdili, da se je Shell desetletja zavedal nevarnih posledic emisij ogljikovega dioksida – po podatkih baze Carbon Majors je bil v obdobju 1988–2015 deveti največji onesnaževalec na svetu – in da so njegovi cilji še vedno premalo trdni.

Sodišče je ugotovilo, da Shellove emisije ogljika predstavljajo »zelo resno grožnjo« prebivalcem Nizozemske in da ima družba »individualno odgovornost« za zmanjšanje emisij. Sodišče je navedlo tudi, da bo imelo podjetje popolnoma proste roke pri tem, kako korporacijsko politiko oblikovati tako, da bo izpolnjevala okoljske zahteve.

Sodba bi lahko odprla pot podobnim primerom v drugih državah in naftne družbe prisilila k zmanjšanju proizvodnje fosilnih goriv, poroča CNN. Razglašena je bila le teden dni po tem, ko je Mednarodna agencija za energijo naftnim podjetjem sporočila, da morajo ustaviti vrtanje nafte in plina zdaj, če želijo preprečiti podnebno katastrofo.

Tudi Greenpeace opozarja na Shellov negativni vpliv na okolje. FOTO: Martin Bernetti/AFP
Tudi Greenpeace opozarja na Shellov negativni vpliv na okolje. FOTO: Martin Bernetti/AFP


Naftne družbe se soočajo z vse večjim pritiskom delničarjev in aktivistov, da odvržejo fosilna goriva in vlagajo v čistejše vire energije. Na svojem letnem zasedanju se bosta morala kmalu ExxonMobil in Chevron, dve ameriški naftni multinacionalki, soočiti s tovrstnimi zahtevami delničarjev. »Sodba morda zveni revolucionarno, vendar je v resnici zgolj v skladu s tem, kar dolgoročni vlagatelji od podjetij zahtevajo že nekaj časa,« je za CNN dejal Cees van Dam, profesor mednarodnega poslovanja in človekovih pravic na rotterdamski univerzi.

To je že tretji okoljski primer, ki ga je Shell izgubil v zadnjih mesecih. Februarja je vrhovno sodišče v Veliki Britaniji odločilo, da lahko na tisoče Nigerijcev Shell na angleških sodiščih toži zaradi okoljske škode. Januarja pa je nizozemsko sodišče enoti Shell iz Nigerije naložilo odškodnino, ki ga mora plačati lokalnim prebivalcem zaradi puščanja naftovoda. Primer je star več kot desetletje.

V Shellu so napovedali, da se bodo na zadnjo odločitev sodišča pritožili. Kot poroča Guardian, bi lahko postopek trajal dve leti.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine