V nadaljevanju preberite:

Vsaj srednja Evropa je 90-odstotno odvisna od ruskega plina, nekoliko bolj hladna zima in napol prazna skladišča, saj se je opuščanje premoga že pokazalo v povečani porabi plina tudi v toplejših mesecih, pa so trgovce spravila v položaj, ko so lahko močno dvignili cene. To se še ne bo spremenilo, pravijo poznavalci, kar ni dobra novica za gospodarstvo. Gospodinjstvom bo olajšanje prinesla pomlad.

»V desetih letih se ne moremo razogljičiti, manjkajo ključne tehnologije. Za zamenjavo zemeljskega plina potrebujemo 24 megavatov dodatne pasovne moči. Zemeljski plin bo naš temeljni vir še več kot deset let. Najprej mu bomo dodajali kisik, nato verjetno še vodik,« pravi Branko Žerdoner, direktor Acronija, ki se boji, da vse rešitve ne bodo pravočasno zrele za industrijsko raven. Tudi na ministrstvu za infrastrukturo predvidevajo, da bo slovenska energetska prihodnost temeljila na obnovljivih virih energije, jedrski energiji, v vmesnem obdobju pa tudi na zemeljskem plinu.