ZDA tudi uradno znova pristopnice pariškega sporazuma

ZDA so se uradno znova pridružile zavezam pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga takrat še pod Trumpovo administracijo zapustile pred 107 dnevi. Pridružitev sporazumu je simbolna gesta, pomembneje je to, kar bo sledilo. ZDA (in tudi druge svetovne velesile) morajo zavezanost k reševanju podnebne krize pokazati s konkretnimi ukrepi. Teh v zadnjih štirih letih ni bilo. Ameriški predsednik Joe Biden je odlok o ponovni pridružitvi dokumentu, sprejetemu leta 2015, podpisal prvi dan po nastopu predsedniške funkcije.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je poudaril, da je poteza sama po sebi zelo pomembna, saj je Biden med drugim obljubil tudi pomoč revnejšim državam v boju proti globalnemu segrevanju. Nekdanja vodja oddelka za boj proti podnebnim spremembam pri ZN Christiana Figueres, ki je bila ena vodilnih pri oblikovanju pariškega sporazuma, je izpostavila politično pomembnost ameriške poteze. Poudarila je še, da je svet izgubil veliko dragocenega časa, ko je bila Trumpova administracija povsem neaktivna v boju.  

​

V ZN so predstavili poročilo programa ZN za okolje (Unep) z naslovom Pomiritev z naravo, ki opozarja, da zmanjkuje časa za rešitev planeta, človeštvo, ki ga uničuje, pa bo moralo korenito spremeniti svoje navade.
Guterres je spomnil na del poročila, ki pravi, da je kar dve tretjini vseh izpustov toplogrednih plinov vezanih na gospodinjstva, in na dlani je, da so odločitve ljudi, kako bodo živeli, ključne. Izguba biotske pestrosti in vse več nenavadnih vremenskih pojavov, naraščanje onesnaževanja, ki ogroža preživetje človeštva, so na očeh vsem, kriva pa je nevzdržna raven proizvajanja in potrošnje.



Nujno potrebno je ukrepanje celotnih družb. Globalna ekonomija je v zadnjih 50 letih zrasla za petkrat. Med pandemijo koronavirusa planet malce lažje diha, ker je manj onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov, vendar pa je svet na poti, da se do konca stoletja segreje za tri stopinje Celzija.

Poročilo na 186 straneh med drugim poziva k spremembam davčnih zakonodaj, da se ne obdavčujeta delo in proizvodnja, ampak škoda naravi, ki jo je treba upoštevati pri izračunavanju gospodarskih rasti držav. Poziva h koncu 5000 milijard dolarjev vrednih subvencij industriji fosilnih goriv, prehodu na trajnostno kmetijstvo in ribištvo in druge ukrepe, za katere zmanjkuje časa.

Vsako leto zaradi onesnaževanja predčasno umre devet milijonov ljudi, milijonu od skupaj osmim milijonom vrst rastlin in živali grozi izumrtje, vsako leto gre v svetovne vode 400 milijonov industrijskih odpadkov, le 15 odstotkov svetovnih močvirij je nedotaknjenih, v morjih je že 400 tako imenovanih mrtvih območij brez kisika, obseg plastike v morjih pa se je od leta 1980 povečal za desetkrat.

Umazana voda pobije na leto 1,8 milijona ljudi, večinoma otrok. Poročilo poudarja tudi pomen trajnostnega razvoja, zmanjšanja odpada hrane, izboljšanje prehranjevalnih navad.