ZDA in EU dolgujejo polovico denarja za podnebje

Glede na zgodovinske emisije toplogrednih plinov so ZDA in Evropska unija odgovorne za 54 odstotkov denarja za države v razvoju, ki že občutijo posledice ekstremnih poplav, suš in ekstremnih neurij, pravijo združene okoljevarstvene organizacije sveta. Zaradi segrevanja planeta so namreč ekstremi pogostejši in močnejši.

V ponedeljek se bodo predstavniki držav v Madridu na že 25. vrhu pogodbenic okvirne konvencije o podnebnih spremembah Združenih narodov (na tej podlagi so leta 2015 sprejeli Pariški podnebni dogovor, ki začne veljati prihodnje leto) pogovarjali tudi o tem, kako financirati odpravo izgub in škode, ki jih povzročijo podnebne spremembe. V zgolj desetletju naj bi se potreben znesek za te namene na leto povišal na 300 milijard dolarjev.

Emisije so medtem tudi lani zrasle, zaveze držav pa vodijo do za 3,6 stopinje Celzija toplejšega planeta. Zato revnejše države prosijo bogate, naj nadomestijo škodo zaradi naravnih katastrof, ki jih doživljajo. Vendar naj bi imeli pogajalci v Madridu nalogo, da iz podnebnega sporazuma odstranijo mednarodni mehanizem, ki določa, kako in koliko naj posamezna država financira sanacijo škod. Več kot 100 okoljevarstvenih skupin zahteva, da se države dogovorijo za finančni sklad, ki bo denar bogatih držav usmeril v obnovo držav, ki jih prizadenejo naravne katastrofe. Leta 2022 naj bi bilo na voljo 50 milijard dolarjev, do leta 2030 pa bi se ta številka povečala na 300 milijard dolarjev.

Revni niso pripravljeni

ZDA, ki se umikajo iz podnebnega sporazuma, bi morale prispevati 30,4 odstotka, EU 24 odstotkov, Kitajska pa 10,4 odstotka denarja, so izračunali okoljevarstveniki. To velja za emisije od 1950 naprej, če bi šteli vse emisije od začetka industrijske dobe, pa bi ZDA morale prispevati več kot 40 odstotkov denarja.



Države v razvoju vremenske katastrofe zadenejo pogosteje, poleg tega pa so najmanj pripravljene za zmanjšanje škod. »Deset odstotkov najbogatejših držav izpušča polovico emisij, najrevnejših 50 držav pa deset odstotkov emisij,« pravijo okoljevarstveniki. Lep primer je Mozambik, ki sta ga letos zadela dva smrtonosna ciklona. Preseliti se je moralo na milijone ljudi, škoda pa je presegla tri milijarde dolarjev, kar je petina mozambiškega BDP. A brez globalnega kanala financiranja, državam ni treba odpirati denarnic.

Nenavadne slabe prakse

Taka razmerja pa imajo tudi nepričakovano slabe posledice. V Zimbabveju so začeli sekati gozdove, zlagati hlode v kope in kuhati oglje. Vse to je posledica redukcij elektrike, včasih tudi za 19 ur na dan. Plin za kuhanje se je medtem podražil za 600 odstotkov, zato si ga mnogi ne morejo več privoščiti. Tako so drva in v mestih oglje postala glavni energent za kuhanje, Zimbabve pa izgublja več kot 330.000 hektrov gozdov na leto, kar je enako kot skoraj pol milijona nogometnih igrišč. Posebej zaželeno drevo je mopane (tudi balzamovec, metuljasto drevo ali terpentinovo drevo), ki je prilagojeno na sušna in vroča okolja. Kuhanje oglja je v Zimbabveju sicer uradno prepovedano.