Neomejen dostop | že od 9,99€
Zaradi izjemno nizkega pretoka Soče je začasno prenehala obratovati hidroelektrarna Solkan, so sporočili s Soških elektrarn Nova Gorica. To se je zgodilo prvič po letu 2003. Po poročanju Primorskega dnevnika je Furlanija - Julijska krajina pozvala italijansko vlado, da vzpostavi stik s slovensko za povečanje pretoka skozi solkanski jez.
Trenutno je povprečni pretok reke Soče v Solkanu tako nizek, da ne omogoča varnega obratovanja turbin, pojasnjujejo na Soških elektrarnah. Ekološko sprejemljiv pretok zagotavljajo s prelivanjem vode čez zapornici na jezu in znaša toliko, kolikor je naravni dotok Soče.
Do srede so nekoliko višji pretok od naravnega zagotavljali s praznjenjem akumulacij. Akumulacije na reki Soči pa so dosegle spodnje, kritične ravni, ki dodatnega praznjenja ne omogočajo več, so še navedli v družbi.
Po poročanju Primorskega dnevnika je pristojni deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine Stefano Zannier z razmerami v Soči seznanil italijansko ministrstvo za ekološko tranzicijo. Vlado v Rimu je pozval, da vzpostavi stik s slovensko vlado za povečanje količine vode, ki priteka skozi zapornice solkanskega jezu. Zaradi pojasnil podjetja Soške elektrarne bo za to po vsej verjetnosti nemogoče poskrbeti, ugotavljajo v tržaškem časniku.
Takoj po zaustavitvi turbin v Solkanu je v sredo začela upadati gladina Soče pri Gorici. Najhuje je bilo pod Ločnikom, saj nad tamkajšnjim jezom preusmerijo velik del vode v kanal, ki vodi proti Fari. Ribe so se zato pod Gorico in Štandrežem začele zbirati v večjih tolmunih, piše Primorski dnevnik.
Upad pretoka so v sredo opazili v konzorciju za melioracijo Julijske krajine, pravočasno ukrepali in preprečili množičen pogin rib. Sredi dneva so omejili na minimum dotok vode v vse namakalne kanale in sočasno prekinili delovanje namakalnih naprav, tako da so v strugi reke Soče pod Gorico zagotovili dovolj vode za preživetje rib, še navaja Primorski dnevnik.
Razmere po pisanju časopisa vseskozi spremljajo tudi na deželnem ribiškem zavodu Ente tutela patrimonio ittico, ki je v prejšnjih dneh in tednih poskrbel, da so ribe iz ogroženih delov Soče prenesli na varno.
Primorske novice prav tako pišejo, da je med Sovodnjami in Zagradom Soča ponekod popolnoma suha. Kot pojasnjujejo, ni tako nenavadno, da je poleti struga na italijanski strani meje na določenih delih suha, vendar je izredno redko, da bi popolnoma presahnil tako dolg pas reke. Na približno petih kilometrih reke ostajajo le tolmuni, v katere se zatekajo ribe. Na tisoče jih je na delu med Sovodnjami in Zagradom že poginilo. Člani zavoda za ribištvo in prostovoljci so na terenu noč in dan, poročajo Primorske novice.
Direktor Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) Radovan Jereb je ob današnji ustavitvi hidroelektrarne (HE) Solkan povedal, da je letos izjemno sušno leto, posledice suše in nizkega vodostaja pa so občutne na celotnem vodotoku Soče s pritoki. Tudi ostale sistemske elektrarne na reki zato delujejo zelo omejeno, vključno s črpalno HE Avče.
Po okrilje SENG spada tudi 22 malih HE, od tega jih pet zaradi pomanjkanja vode ne deluje, večina ostalih pa se vklaplja le občasno. Tista v Plavah je denimo v sredo obratovala zgolj tri ure, so pojasnili.
Z dodatnim nižanjem vodostaja se bo dodatno nižala proizvodnja tudi drugih sistemskih elektrarn v verigi. Teh sicer zaradi drugačnega sistema akumulacije vode ni nikoli treba povsem izklopiti, paziti morajo le na raven vode v akumulacijskih jezerih, je povedal Jereb.
Začasna ustavitev obratovanja hidroelektrarne Solkan zaradi izjemno nizkega pretoka reke Soče je le ena od posledic, ki jih ima dolgotrajno sušno obdobje na trenutno poslovanje hidroenergetskih družb znotraj skupine HSE.
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so za STA pojasnili, da so trenutno razmere glede pretokov rek, kjer imajo njihove hčerinske družbe svoje hidroelektrarne, najslabše v porečju Soče in Save, najboljše pa je stanje na Dravi.
Proizvodnja električne energije na vseh treh verigah hidroelektrarn je pod načrtovano. Medtem ko so Dravske elektrarne Maribor v prvih šestih mesecih z 954 gigavatnimi urami realizirale vsaj 71 odstotkov načrtovane proizvodnje, sta ostali dve družbi komajda presegli polovico zastavljenih načrtov.
V primerjavi s preteklim petletnim povprečjem proizvodnje električne energije v enakem obdobju gre za 31 odstotkov nižjo proizvodnjo na Dravi, 45 odstotkov nižjo na Soči in 39 odstotkov nižjo na spodnji Savi.
Na vprašanje STA, kako bodo letošnje razmere vplivale na poslovanje hidroelektrarn in s tem celotne skupine HSE, odgovarjajo, da se skupina periodično sooča s sušnimi leti, zato jim tovrstne razmere načeloma niso tuje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji