Zakaj je zima v Sloveniji zelena?

Zjutraj je bilo pod najvišjim vrhom države na Kredarici 25 centimetrov snega, na severni, avstrijski strani Alp pa na isti višini tri, ponekod celo štiri metre. Zdi se, da sneži povsod razen pri nas. Kam se je skril sneg?

»Vreme je običajno zelo sprejemljivo, zadnje obdobje pa pač ne,« začne pojasnjevati Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU. Zadnja dva tedna nad zahodno Evropo vztraja obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Britanskim otočjem, ki preprečuje, da bi polarne zračne gmote, ki v tem delu leta praviloma udarijo proti jugu, prečkale Alpe ali, kot je običajno včasih po zahodnem obvozu preko Alp, kjer se nad severno Italijo ustvari sekundarni (genovski) ciklon, ki k nam prinese padavine.

Zelena vsaka druga zima v nižinah

V takšnih vremenskih razmerah se zrak preko Alp dviga, zato sneži na severni strani Alp in v njihovem osrednjem delu. »Na južni strani Alp, kamor poleg Slovenije spadajo tudi italijanski Dolomiti in večji del avstrijske Koroške, pa se zrak spušča in zato segreva, s tem pa suši, in pogojev za nastanek padavin ni. Šele južno od nas, ko se mora zrak v severnem toku znova dvigati na goratih območjih Balkana, se sneženje znova pojavi, še dodatno pa ga okrepijo nastali cikloni,« s pojasnilom nadaljuje meteorolog Branko Gregorčič z Arsa.



Tako tanke snežne odeje v slovenskem visokogorju sredi zime nimamo prvič. Od leta 2015 je v naših Alpah že četrtič tako zelo malo snega v najbolj zimskem mesecu, v zadnjih 50 letih pa je bila podobno tanka snežna odeja še leta 1989 (30 centimetrov), leta 2002 (35 centimetrov) in leta 2016. Tako izrazita razlika med debelino snežne odeje v visokogorju pa se zgodi le vsakih nekaj desetletij. Po drugi strani je zelena zima v nižinah že skoraj vsako drugo leto. Letošnja posebnost je, da takšen vremenski vzorec tako dolgo traja.
 

V Sloveniji bo suša, v Avstriji poplave

Težko je reči, da je za vse bolj zelene zime kriv človek – upad višine snežne odeje zaradi podnebnih sprememb je bolj vezan na sredogorje in nižine –, res pa so bile zime pred desetletji precej bolj snežene, pravi klimatolog Gregor Vertačnik z Arsa. Vsekakor takšni ekstremi, kot smo jim priča, niso dobri, poudarja Miha Pavšek. V Sloveniji bomo lahko spomladi imeli hidrološko sušo, v Avstriji pa poplave.



Pri Triglavskem ledeniku so lani zabeležili najtoplejšo talilno sezono (povprečna temperatura mesecev med majem in oktobrom). »Ko smo ledenik začeli meriti pred dobrimi 70 leti, je bila povprečna srednja temperatura osem mesecev pod lediščem, preostale štiri mesece pa nad njim. Zdaj je povprečna srednja temperatura nad lediščem že polovico leta. Med prvimi desetimi najtoplejšimi talilnimi sezonami jih je bilo devet po letu 2000. Če letos ne bo več snega in bo leto malce nadpovprečno toplo, to lahko pomeni, da bosta oba ledenika – triglavski in tisti pod Skuto – kmalu izginila, opozarja Pavšek.
 

Obvezne derezice in pohodne palice

Zima brez snega je še bolj zahrbtna, ko se podajamo v višje ležeče kraje zaradi poledice. Pri sprehodih v naravi, zlasti nad gozdno mejo, je treba biti zelo pazljiv, svari Pavšek, ki je tudi planinski vodnik. Kot obvezno opremo priporoča derezice (dereze z manj in krajšimi zobčki, ki so le na podplatu) in pohodniške palice.

Razmere na južni strani Alp se bodo vendarle nekoliko obrnile v dneh po 17. januarju. Ali bo v nižinah snežilo ali deževalo, se še ne ve, v gorah pa bi znalo zapasti nekoliko več snega. V Avstriji bodo v prihodnjih dnevih dobili še kakšnega pol metra do meter snega, vsaj od torka pa na severni strani Alp (za nekaj časa) ne bo več snežnih padavin.