Zagotovimo, da bo Zemlja utripala še naprej

S približevanjem 22. aprila, dneva Zemlje, se alarmni zvonci oglašajo čedalje glasneje. Neobrzdan tehnološki razvoj zadnjih desetletij je ustvaril astronomske količine odpadkov, ki močno onesnažujejo okolje, le redko pa se jih reciklira; izkoriščevalske industrije, ki so potrebne za proizvodnjo potrošniških dobrin, goltajo naravne vire. Pretirano izkoriščanje teh virov v povezavi s čezmerno uporabo fosilnih goriv in kemikalij sta poslabšala zrak, ki ga dihamo, ter zemljo in vodo, od katerih je odvisno naše preživetje.

V središču vsega tega je človeška dejavnost. Če bi 4,5 milijarde let obstoja Zemlje stisnili v 24 ur, bi se človeštvo pojavilo šele ob 23.45, industrijska revolucija pa bi trajala dve sekundi, torej dva utripa srca, pred polnočjo. To je samo delček časa, vendar dovolj, da se je površina planeta spremenila toliko, da je nastala Velika pacifiška zaplata odpadkov, sedma celina, ki jo sestavlja več kot 80.000 ton plastičnih odpadkov.

Zadnja poročila ne dovoljujejo nobenih dvomov več o vplivu, ki ga ima ta dejavnost na ljudi in planet. Kot navaja Svetovni sklad za naravo (World Wildlife Fund), je 60 odstotkov populacije vretenčarjev – rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev – izginilo med letoma 1970 in 2014, medtem ko se je razpoložljiva količina čiste vode na planetu zmanjšala za 83 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da devet od desetih oseb po vsem svetu diha onesnažen zrak, ta pa vsako leto povzroči milijon prezgodnjih smrti.

Vendar po svetu obstajajo tudi ženske in moški, ki sprožajo pobude proti odpadkom in onesnaževanju. Začenjajo gibanja za življenje brez odpadkov, iščejo nove alternative za plastiko, se osredotočajo na pogozdovanje in razvijajo visoko- ali nizkotehnološke naprave, ki so sposobne čistiti naše oceane, reke, zemljo in zrak. Vsak od njih upa, da bo zajezil uničujoče vplive onesnaževanja in pomagal zaščititi življenje na Zemlji.

Vsi lahko sodelujemo in moramo sodelovati pri teh prizadevanjih, da bi naš planet postal primeren za življenje na trajnosten način. Zato se je Delo pridružilo gibanju »Impact Journalism Movement«, ki združuje mednarodno priznane novičarske medije za prikaz ozadja problemov in poročanja o lokalnih rešitvah za globalne probleme. Od 15. do 28. aprila bo 18 novičarskih redakcij sodelovalo kot del uredniškega projekta Earth Beats v partnerstvu z Unescom, Jour de la Terre, Impact Hub in CDC Biodiversité.

Ker vsak utrip šteje, vsaka zgodba šteje in se vse lahko spremeni v eni sami sekundi. 
 
Christian de Boisredon, ustanovitelj Sparknews, in ekipa Sparknews