Moravče – Milan Balažic, župan Moravč, je povedal, da so se prebivalci občine uprli odlaganju odpadkov v jame, ki so nastale zaradi izkopavanja kremenčevega peska, in to leta 2007 potrdili na referendumu. Vendar se je odlaganje odpadkov, po prepričanju ljudske iniciative Moravče tudi nevarnih, nemoteno nadaljevalo. V Termitu in Kemisu navedbe zanikajo.
»Ne gre za neko lokalno smetišče, ampak za mater vseh odpadkov z nevarnimi snovmi, največje odlagališče v tem delu Evrope. Resne analize, ki niso bile sponzorirane iz Termita, so pokazale na zelo povečane količine težkih kovin, kroma, bakra, svinca, cinka in kadmija, in tudi organskih snovi, kot so formaldehidi, naftol, krezol, fenol, arzenik in zelo strupeni dioksini ter pesticidi.
Ljudmila Novak, Milan Balažic, Jurij Kočar in Anton Komat dvomijo v poslovanje Termita. FOTO: Marko Feist/Delo
Vse to je zakopano na širšem vodovarstvenem območju, kjer so tudi zajetja vode,« opozarja Balažic in pravi, da glede na to, da ima Termit za to menda vsa dovoljenja, »bomo v Moravški dolini umrli v okviru zakonov«. Župan je prepričan, da gre za veliko tveganje za okolje, saj izcedne vode iz Drtijščice pridejo do Save, poleg tega pa za kršenje pravnega reda Slovenije in Evrope.
Usedalni bazen, ne Havaji
Poslanka Ljudmila Novak je dodala, da je območje tudi v Naturi 2000 in da je prejšnji ministrici za okolje Ireni Majcen že poslala več vprašanj o razmerah v Moravčah. Dobila je odgovor, da ima Termit vsa dovoljenja za vgradnjo nenevarnih gradbenih odpadkov. »Glede na pridobljene podatke o podjetjih, ki vozijo odpadke v Moravče, pa težko verjamemo, da gre le za nenevarne odpadke,« pravi Novakova, ki bo zahtevala nove podatke o podjetjih, ki vozijo v Moravče, količinah odpadkov, nadzoru in prevzemu odpadkov iz Slovenije in tujine. Balažic pa od vlade zahteva takojšnjo prepoved odlaganja nevarnih odpadkov, kazenski pregon odgovornih, neodvisno analizo onesnaženja in dejansko sanacijo območja.
Nekoč so jezeru in okolici rekli Havaji, danes je to usedalni bazen. Foto Ljudska Iniciativa Moravče
Ljudska iniciativa Moravče je nastala leta
2017, zdaj pa je spet postala dejavnejša ob novicah, da v Moravče vozijo tudi odpadne snovi s pogorišča Kemisa. »Ta deponija presega vse meje. Podjetje pod pretvezo, da sanira območje, gradi deset metrov visoko deponijo, ki spreminja pokrajino. Na območju je tudi jezero, kjer je bila voda nekoč dovolj čista za kopanje. Jezero še obstaja, a je zdaj obdano z deponijo. Mi smo jezeru rekli Havaji, oni mu pravijo usedalni bazen,« pravi Jurij Kočar, vodja moravške iniciative.
Dodal je, da je Termit razvil trsan, material iz žlindre in gradbenih odpadkov, ki ga vključuje v vso dokumentacijo. V deponiji pa so jasno vidne plasti čistih materialov. Da ni vse čisto, pravi Kočar, kaže tudi to, da se nekomu izplača iz Kopra v Moravče pripeljati dvesto kilogramov odpadkov. Verjetno ne gre za nenevarne odpadke, meni Kočar in dodaja, da so odpadke iz Kemisa raztovarjali v skafandrih.
Ni denarja, ni neodvisne raziskave
Anton Komat je opozoril, da okoljevarstvene organizacije in civilne pobude nimajo denarja za raziskave in analize. Podjetja pa lahko goljufajo pri razlagi rezultatov in tudi pri vzorčenju. Takoj po nesreči v Kemisu so vzorčili prst 20 centimetrov pod površjem, v Moravčah pa od površja do deset centimetrov pod njim. Na Vrhniki nevarne snovi niso utegnile ponikniti tako globoko, v Moravčah pa so ta čas imele, poleg tega so lahko na nevarne odpadke navozili plast nenevarnih. Komat je povzel še ugotovitev agencije za okolje, da je v Moravčah zelo veliko materiala, ki ni povezan z dovoljenji.
Predstavitev težav s Termitom sta poslušali tudi zaposleni v tem podjetju in zavrnili vse navedbe kot lažne. Svetovalka uprave Termita Alenka Sešek Pavlin je dejala, da imajo dovoljenje za vgradnjo 100.000 ton nenevarnih odpadkov na leto. Kemis dovaža zamuljen papir in podobno, ne nevarnih odpadkov. »Ljudska iniciativa je fotografirala odpadke, ki jih odstranimo iz materialov za vgradnjo in pošljemo drugim pooblaščenim podjetjem,« je zatrdila Pavlinova in dodala, da izdelane gradbene kompozite vgrajujejo v plasteh.
Svetovalka uprave Termita Alenka Sešek Pavlin je na poslovanje podjetja ponosna. FOTO: Marko Feist/Delo
Termit ima v okolici Moravč za rudarjenje rezerviranih še veliko zemljišč, raziskanih zalog kremenčevega peska je za še 30 let. Pavlinova je zatrdila, da so na svoje delo ponosni, da so vključeni v tri evropske projekte in da so kmetje s pridelkom na saniranih zemljiščih zelo zadovoljni. Na vprašanje Dela, ali ne bi za umiritev težav financirali prave neodvisne raziskave, je odgovorila, da že tako merijo vse, vodo, zrak in tla.
Navedbe nasprotnikov odlaganja odpadkov so zanikali tudi v Kemisu. Kot poudarjajo, so vse odpadke, ki so nastali med požarom in kot posledica gašenja, odpeljali na sežig v tujino, ne na v Termit. O tem imajo vso dokumentacijo, ki jo lahko pokažejo vsem zainteresiranim. V prvi fazi sanacije oziroma pri čiščenju požarišča so v tujino odpeljali 1400 ton trdnih odpadkov in več kot 2000 ton tekočih nevarnih odpadkov, tudi požarne vode in onesnažene deževnice. V prvi fazi sanacije Tojnice so zbrali in ravno tako odpeljali v tujino 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdnih odpadkov. Kot so še zagotovili, v Termit vozijo le nenevarne odpadke, kot je mineralna volna in mavčne plošče, lani je bilo tega skupaj za 200 ton. Pričakujejo, da bodo udeleženi na tiskovni konferenci predstavili prave dokumente.
Komentarji