V Maleziji ni več sumatranskih nosorogov

Nosoroginja Imam je poginila zaradi raka na maternici, ki so ga odkrili že takoj po ujetju marca 2014. Tako v Maleziji ni več sumatranskih nosorogov.

Direktor oddelka za divje živali Augustine Tuuga je pojasnil, da je nosoroginja, domnevno stara 25 let, trpela zaradi naraščajočega pritiska tumorja na maternico in mehur, a vseeno je smrt nastopila prej, kot so pričakovali.   
Nosoroginja je poginila pol leta po smrti še zadnjega samca v tem zatočišču. Leta 2017 je prav tako v ujetništvu poginila še ena samica. Pristojnim ni uspelo, da bi se pred tem nosorogi razmnoževali, so pa shranili celice za kasnejšo morebitno reprodukcijo.

»Čeprav smo vedeli, da se bo to zgodilo, sem zelo žalostna zaradi te novice,« je komentirala malezijska okoljska ministrica Christina Liew.

Sumatranski nosorogi so najmanjši med petimi vrstami nosorogov. Nekoč so poseljevali jugovzhodno Azijo vse tja do Indije, nato pa je človek posegel v njihov življenjski prostor in jih tudi množično pobijal. Na svetu je po oceni organizacije za divje živali WWF le še 80 pripadnikov te vrste v divjini, večinoma na Sumatri in nekaterih drugih delih Indonezije.

Sumatranski, javanski in črni nosorogi veljajo za kritično ogrožene. Po podatkih WWF je na svetu manj kot 68 javanskih nosorogov, črnih okoli 5500, belih nosorogov je okoli 17.000, indijskih 3500. Afriški in sumatranski nosorogi se ponašajo z dvema rogovoma, ostali z enim. In ravno zaradi rogov so tarče divjih lovcev, saj rogove, ki so sestavljeni iz keratina, podobno kot naši lasje in nohti, uporabljajo v tradicionalnih medicinah v Aziji.