Nikar ne spirajte surovega piščanca z vodo

Svetovni dan varnosti hrane, ki ga že šest let zapored obeležujemo 7. junija, je potekal pod sloganom Varnost živil: pripravimo se na nepričakovano. V ospredje je postavljal ključne izzive varnosti živil v gostinstvu, turizmu in organizirani prehrani.

Eno od velikih tveganj za varnost hrane so podnebne spremembe. V hrani zaznavamo tiste mikotoksine, ki jih prej nismo, prisotni so bili le na jugu Evrope, je poudarila Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Da bi se izognili s podnebnimi spremembami povezanim tveganjem za varnost hrane, moramo še zlasti v poletnih mesecih čim bolj skrajšati čas od trgovine do hladilnika, pomagamo si lahko tudi s hladilnimi torbami. Organizatorji dogodkov na prostem pa morajo izobraziti osebje, da bo hrana varno postrežena.

Za tiste, ki hrano kupujejo na tržnicah, je pomembno, da znajo prepoznati lokalno hrano. Pozorni naj bodo, ali prodajalec ločuje sveža in predelana živila, na higieno in urejenost stojnice ter na svežino sadja in zelenjave. Veliko dvomov, ali je hrana lokalna, odpade, če pridelovalca obiščemo na domu, je svetovala Mira Kos Skubic z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Certifikati za hrano pri potrošnikih lahko povzročijo zmedo, vendar predstavljajo dodatno zagotovilo glede varnosti in kakovosti (v primeru evropskih shem kakovosti) izdelkov, ker nadzor nad certificiranimi živili poleg notranjih kontrol, ki jih izvajajo nosilci živilske dejavnosti, izvajajo tudi neodvisne institucije (certifikacijski organi). To vsaj v teoriji velja za evropske certifikacijske sheme (na primer za ekološka živila), medtem ko je pri prostovoljnih označbah trgovskih verig ali proizvajalcev živil veliko možnosti za zavajanje. Mira Kos Skubic pogreša večji poudarek na izobraževanju o hrani od malih nog.

Zmeda zaradi prehranskih informacij

Jernej Ogrin, magister inženir prehrane in vplivnež na področju uravnotežene hrane, ki ima več kot 40.000 sledilcev na instagramu, opaža, da so ljudje zmedeni, ker ne vedo, kateri prehranski informaciji zaupati in za kakšne prehranske izbire naj se odločijo. Glede varnosti hrane se sprašujejo, kaj ta sploh pomeni, v kolikšni meri lahko zaupamo v varnost živil, ki so na trgovskih policah, ter kako s hrano ravnati doma.

Poiskati kakovostne vsebine o hrani na družbenih omrežjih je težko, je priznal Ogrin, in omenil primer moškega, ki je na omrežjih napovedal, da bo vsak dan jedel surovo piščančje meso, dokler ga ne bo začel boleti trebuh. Pridobil je lepo število sledilcev, a takšen prehranski nasvet je norost, saj je velik delež surovega piščančjega mesa okužen z bakterijama salmonelo in kampilobaktrom, ki ju je mogoče uničiti šele s toplotno obdelavo.

Če prehranski nasvet preveč odstopa od splošno sprejetih smernic, je bolje dvakrat premisliti, ali drži, je svetoval Ogrin. Kot razširjeno napačno informacijo je navedel tudi, da je treba piščančje meso pred pripravo oprati z vodo. S tem se kontaminirajo druge površine v kuhinji, kar lahko privede do zastrupitve s hrano.

Pet nasvetov za bolj varno hrano

Urška Blaznik je poudarila pomen sledljivosti v prehranski verigi v vsakem členu, ki je z evropsko živilsko zakonodajo uzakonjena že več kot 20 let. Sledljivost omogoča, da poznamo vsak korak, ki ga hrana naredi od njive do naše mize, ter da se ob prepoznanih neskladnostih pri živilih lahko zelo hitro ugotovi, v katerem delu prehranske verige je do napake prišlo. »Tako lahko o tem potrošnike čim prej obvestijo, hrano pa umaknejo s trga. Pričakujemo, da je trg varen,« je dejala.

Evropska agencija za varnost hrane in njeni partnerji v državah članicah EU bodo v prihodnjih mesecih v kampanji Safe2Eat 2024 ozaveščali, kaj se skriva v naši hrani, o pomenu uravnotežene prehrane za zdravje ter o varnem ravnanju z živili.

Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti ključne informacije za bolj varno hrano strnila v pet nasvetov: vzdrževanje čistoče (umivanje rok, čiščenje površin in pripomočkov za pripravo hrane), ločevanje surovih in kuhanih živil, dobra toplotna obdelava hrane (pri novih tehnikah priprave hrane pri nižjih temperaturah je pomembna kakovost živil, je poudarila Urška Blaznik), shranjevanje živil na primerni temperaturi ter uporaba neoporečne vode in svežih surovih živil.