Satelitski podatki razkrivajo razsežnosti požarov v Avstraliji

V Avstraliji, predvsem v zveznih državah Novi Južni Wales in Viktorija, gori že od septembra. V ozračje se dvigajo velike količine dima. Še posebej burno je bilo v začetku januarja zaradi kombinacije vročega vremena in močnih vetrov, so navedli na Nasini spletni strani Earth observatory.

V začetku januarja so se pojavili tako imenovani ognjeni oblaki oziroma pirokumulusi, ki delujejo kot dvigalo za dim, da se lahko dvigne tudi več kot 10 kilometrov visok. Tako prispe v stratosfero, kjer naravni mehanizmi izpiranja delcev ne delujejo, zato se tam delci in plini obdržijo več tednov oziroma mesecev.



S satelitom Calipso, ki je opremljen s senzorjem za zaznavanje dimnih delcev, so 6. januarja namerili, da se je dim dvignil na višino od 15 do 189 kilometrov visoko. V naslednjih dveh tednih se je dvigovanje delcev nadaljevalo in se dvignilo na 25 kilometrov nad tlemi. Delci se dvigujejo, ker jih segreva sonce, je pojasnil Nasin znanstvenik Jean-Paul Vernir.



Podoben proces so zaznali leta 2017, ko je gorelo v Kanadi. Takrat so se delci dvignili na višino od 12 do 23 kilometrov v obdobju dveh mesecev. Delci so se visoko v atmosferi obdržali kar osem mesecev, so pokazali satelitski podatki.

Satelit Aura pa je na drugi strani meril količino v požarih nastalega ogljikovega monoksida. Pri gozdnih požarih je veliko nepopolnega izgorevanja. Preliminarni podatki kažejo, da se je samo januarja sprostilo več monoksida, kot so senzorji satelita zaznali na območjih izven tropov v svoji 15-letni odpravi. Kar trikrat več monoksida je nastalo v avstralskih požarih kot v požarih v Britanski Kolumbiji v Kanadi leta 2017 ali v požarih v Avstraliji leta 2009. Še več monoksida se je sicer sprostilo, ko je gorelo v Indoneziji med letoma 2015 in 2016, a takrat so požari divjali dlje časa.



Na zemljevidu je videti, kam se je širil monoksid januarja 2020. Največ se ga je sprostilo v začetku meseca. Monoksid se je oziroma se bo v atmosferi preoblikoval v ogljikov dioksid. »A količina ogljikovega dioksida ne bo pomembno vplivala na podnebje. Opazovanja so zanimiva predvsem, ker ogljikov monoksid razkriva, kako zelo nenavadni so ti požari,« je poudaril klimatolog Hugh Pumphrey z univerze v Edinburgu.