Rekorden poskok toplogrednih emisij in strah pred izumrtji

Požari v Avstraliji bodo prispevali k enemu od največjih letnih povišanj koncentracije ogljikovega dioksida v Zemljini atmosferi v zadnjih 58 letih, kar bo svet še bolj približalo segretju za 1,5 stopinje, je napovedal ­britanski meteorološki urad.

Maja naj bi koncentracije tega toplogrednega plina dosegle vrh s 417 delci na milijon delcev zraka (ppm), napovedana povprečna koncentracija ogljikovega dioksida za letošnje leto pa je 414,2 ppm. To pomeni letno povišanje za 2,74 ppm, ki je eno od najvišjih doslej. Dva odstotka od predvidenega povišanja za letos bodo prispevale emisije zaradi požarov v Avstraliji. Rekordni poskok emisij je bil dosežen leta 2018, lani pa je bilo drugo največje letno povišanje, za 3,5 ppm.

400 ppm je nekoč veljalo za nepredstavljivo prelomno točko, je decembra na podnebni konferenci v Madridu opozoril generalni sekretar OZN António Guterres. Nazadnje je bila v atmosferi tolikšna koncentracija ogljikovega dioksida pred tremi do petimi milijoni let. Takrat je bilo ozračje od dve do tri stopinje toplejše od ­današnjega, gladina oceanov pa od 10 do 20 metrov višja od ­današnje.

Serija meritev svetovnih skup­nih emisij atmosferskega ogljikovega dioksida, s katerimi so začeli leta 1958 v observatoriju Mauna Loa na Havajih, kaže, da so koncentracije tega plina vsako leto višje, vendar se ne povečujejo enakomerno. Nihanja v količini ogljikovega dioksida, ki ga vsrkavajo tropski gozdovi in drugi naravni ponori ogljika, lahko vplivajo na celotno raven ogljikovega dioksida v atmosferi. »Pričakovati je, da bodo te količine že drugo leto zapored manjše kot običajno,« je za Reuters povedal Richard Betts s centra Hadley na Univerzi v Exetru.


 

Tvegamo življenje v »praznem svetu« s »katastrofalnimi« posledicami 

Požari v Avstraliji so »premiera« pred katastrofami, ki bodo nova normalnost segrevajočega se planeta. Ta prinaša daljša obdobja suše in nizke vlažnosti, zaradi česar so suhe pokrajine dovzetnejše za obsežne požare, so posvarili znanstveniki. Morda še hujšo obsodbo si človeštvo piše z brisanjem biotske raznovrstnosti, ki ga povzročajo takšne katastrofe. Na to, da je nov val izumiranja vrst povezan z naraščanjem toplogrednih plinov, znanstveniki že dolgo opozarjajo.

Izvršna sekretarka Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) Elizabeth Maruma Mrema je pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu pozvala k oblikovanju mednarodnega dogovora za zaščito narave, podobno kakor pariški sporazum naslavlja podnebno krizo in toplogredne emisije, in izjavila, da bo kriza zaradi izginjanja koralnih grebenov, deževnih gozdov in drugih ekosistemov, ki podpirajo življenje, vodila v »prazen svet« s »katastrofalnimi« posledicami za družbe.


 

Vrste ogrožene zaradi izgube habitatov

V avstralskih požarih je umrlo več kot milijardo živali, številne so se zaradi izgube velikega dela življenjskega prostora znašle pred izumrtjem. V pepel so se spremenila dolgoletna prizadevanja ohranitvenih bio­logov za izboljšanje varstvenega statusa nekaterih vrst, povrnitev na stanje pred požari pa bo zahtevala več desetletij trdega dela, je ocenil Sean Dooley iz nevladne organizacije BirdLife Australia.

Blizu 50 nacionalno ogroženih vrst živali in rastlin je izgubilo več kot 80 odstotkov habitatov, so prvi natančnejši podatki analize avstralskega zveznega oddelka za okolje. Še 65 vrstam so požari prizadeli več kot polovico habitatov. Med sesalci jo je najslabše odnesel Sminthopsis aitkeni, miši podoben zverski vrečar, ki živi le na Kengurujskem otoku ob južni obali Avstralije.



Število nacionalno ogroženih vrst ptic – lani jih je bilo 134 – bi se lahko povečalo za več kot četrtino –, so predvideli v organizaciji BirdLife Australia. Od 19 vrst ptic, ki so jim požari prizadeli najmanj polovico habitatov, je 16 endemitov Kengurujskega otoka. Navadni lirorepec, ki slovi po zmožnosti posnemanja skoraj kateregakoli zvoka in je bil splošno razširjen na jugovzhodu Avstralije, bi lahko od najmanj ogroženih prešel med ogrožene vrste, saj so tri podvrste izgubile od tretjino do več kot ­polovico znanih ­habitatov.

Populacija koal, katerih žalostne podobe z ožganimi smrčki in tačkami so srce parajoče, ni bila kritično prizadeta. Požari so vplivali na okoli 12 odstotkov njihovih habitatov v Novem Južnem Walesu, Queenslandu in območju okoli glavnega mesta Canberre, treh okrožjih, kjer veljajo za ranljive. Koale živijo tudi v Južni Avstraliji in Victorii, vendar tam niso na seznamu ogroženih vrst.

Gozdni požari živalim ne prinašajo le smrti, temveč povzročajo stradanje. Ptice izgubijo drevesa, na katerih gnezdijo, ter plodove in živali, s katerimi se hranijo. Sesalci, ki preživijo, se znajdejo na požganih tleh, kjer se nimajo kje skriti, zato postanejo lahek plen divjih mačk in lisic, je za Guardian povedala Sarah Legge z avstralske nacionalne univerze.

Profesor ekologije Chris Dickman z iste univerze je izpostavil še eno pomembno posledico izgub živalskih vrst zaradi požarov. Nekatere vrste pomagajo prenašati semena in s tem prispevajo k ponovni ozelenitvi požganega območja. S smrtjo teh živali izgubimo tudi ekosistemske storitve, ki jih ponujajo.