Dednina novodoseljenih karpatskih risov ali težave zaradi sokrvja so besede, ki nemara ustvarjajo vtis, kot bi prišle iz starožitne slovenščine iz časov, ko so se po ozemlju Slovenije še podili avtohtoni slovenski risi, a so domače v zdajšnjem, sodobnem slovenskem znanstvenem izrazju. In to v odlični novici.

Raziskovalna skupina Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete je potrdila, da je v lanskem avgustu skotena risinja Mala prva potomka Guruja, priseljenega iz Romunije. Skupina se v okviru projekta LIFE Lynx posveča spremljanju, odlovu in opremi tukajšnjih risov s telemetričnimi ovratnicami. Trenutno spremljajo štiri rise, med njimi Goruja, ki ga je usoda iz Karpatov prinesla v kočevske gozdove.



Ugotovili so, da je v lanskem juniju Guru že ob prvem srečanju s slovensko risinjo Tejo preživel cel teden. Dr. Hubert Potočnik je pojasnil: »To je presenetljivo veliko časa za to obdobje, saj se odrasla samica in samec zadržujeta skupaj le v obdobju parjenja, ki pa pri risih običajno poteka od konca februarja do sredine aprila.«

Medtem so v Romuniji ujeli še dva risa, eden je na poti v Slovenijo.


 

Najprej kotitvi podobno vedenje, zatem vesela novica

Telemetrična ovratnica krasi tudi kožuh Teje, z njeno pomočjo so ugotovili, da se je v drugi polovici avgusta območje njenega gibanja močno zmanjšalo. »Nenavadni vzorci gibanja risinje Teje so nakazovali na kotitvi podobno vedenje, vendar smo po kasnejšem pregledu območja tam našli le nekaj brlogu podobnih ležišč, drugih znakov kotitve pa ni bilo mogoče opaziti,« je ugotovitve komentiral Jaka Črtalič.

Potrditev predvidevanj so dobili 19. novembra lani, ko so ob spremljanju hranjenja risinje ob njenem plenu nepričakovano posneli tudi njenega mladiča. Že takrat so domnevali, da je mladičev oče Goru. Decembra je sledil odlov mladiča, mlade risinje, ki so ji nadeli ime Mala. Tedaj so tudi njo opremili s telemetrično ovratnico. Tako vedo, da se še vedno giblje v bližini mame.  Odvzeli so tudi njen genetski vzorec. Ta je omogočil potrditev, da je njen oče Goru. Rezultat je pomemben, saj potrjuje uspešno vključitev novodošlega risa v tukajšnjo populacijo.
 

Goru v času izpustitve v naravo. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Redko zaznano »druženje« izven časa parjenja

»S potrditvijo Gorujevega očetovstva smo potrdili tudi začetek vključevanja dednine novodoseljenih karpatskih risov v genetsko osiromašeno dinarsko populacijo risov, kar bo v prihodnosti rešilo »naše« rise pred težavami zaradi sokrvja (parjenja v sorodstvu) ter preprečilo nadaljnje upadanje populacije,« je pojasnil dr. Hubert Potočnik, ki je opozoril še na redko zaznan pojav, saj sta se samec in samica družila izven paritvenega obdobja.

»Sedaj vemo, da je v tem primeru najverjetneje prišlo do zelo redko zaznanega pojava, ko zaradi neuspele oploditve oziroma odsotnosti samca na teritoriju samice v času parjenja, prihod samca sproži ponovno gonitev samice tudi izven paritvenega obdobja. Do parjenja med Tejo in Gorujem je najverjetneje prišlo v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa navadno že kotijo. Teja pa je mladiča skotila šele sredi avgusta.«

Ker je risinja Mala ob prihajajoči novi sezoni parjenja dva meseca mlajša in tudi manj razvita, kot bi bila, če bi se skotila ob običajnem času za rise, konec maja ali na začetku junija, bo osamosvajanje zanjo verjetno težavnejše, menijo raziskovalci.