Ostalo bo najmanj 30.000 ton odpadne embalaže

Ljubljana – Upravno sodišče je januarja odločilo, da družbi Interseroh ni treba več prevzeti odpadne embalaže, kolikor je na trg dajo podjetja v njeni shemi. Embalaže, ki ni vključena v nobeno shemo, je od 30.000 do 40.000 ton, na dvoriščih komunal ostaja že 3000 ton.

Zaradi razmer, ki so vsak mesec bolj kritične, so se predstavniki ministrstva za okolje in prostor (Mop) sestali s predstavniki vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo. Ministrstvo bo spoštovalo sodbo upravnega sodišča, ki je presodilo, da Mop in z njim inšpektorat za okolje ne more določati obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu o varstvu okolja ali po uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Taka odločba je celo nezakonita. Posamezni akt, ki DROE nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je okoljevarstveno dovoljenje. Interseroh je vložil tožbo zoper odločbo inšpektorata za okolje, da mora prevzeti še 885 ton odpadne embalaže v Ljubljani, skladno z določenim tržnim deležem.
 

Sistemska ureditev prihodnje leto

»Ministrstvo bo začelo postopek sprememb okoljevarstvenih dovoljenj vseh DROE,« je povedala Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na Mop. Glede na novo direktivo o odpadni embalaži bodo spremenili tudi zakon o varstvu okolja, saj je zdaj jasno, da direktiva uvaja razširjeno odgovornost proizvajalcev tudi na področje embalaže. To načelo, da proizvajalci in uvozniki embalaže plačajo ravnanje z odpadno embalažo, je pri nas že uveljavljeno z DROE, ki združuje proizvajalce in uvoznike embalaže, vendar v sistem niso vključeni tisti, ki na trg ne dajo več kot 15 ton embalaže na leto. V zakon bodo zapisali »jasna pravila, katere zahteve mora družba izpolnjevati, da bo dobila dovoljenje«, je povedala Tanja Bolte. Če komisija v novo direktivo ne bi zapisala razširjene odgovornosti, bi z odpadno embalažo lahko gospodarila tudi komunalna podjetja ali kdo drug.
 

Desetine embalaže ni v sistemu

Zakon o varstvu okolja bo pripravljen za javno obravnavo do konca leta, je napovedala Tanja Bolte in dodala, da se zgodba niti z zakonom še ne bo končala. Zato bo treba ukrepati že kratkoročno. V DROE bodo proučili izhodišča MOP in svojo odločitev sporočili prihodnji teden. Tanja Bolte je odločitev, ali bodo spoštovali sodbo, »ki velja za inšpekcijsko odločbo za Interseroh«, prepustila DROE, vendar zelo dvomi, da bodo v DROE na lastne stroške prevzemali več embalaže, kot je morajo. Ne nazadnje nastane s 30.000 do 40.000 ton odpadne embalaže (približno desetina vse) za štiri do pet milijonov evrov dodatnih stroškov, »embalažnine pa so zelo nizke in tega ne pokrivajo«.

Glavna težava DROE so mali proizvajalci embalaže, o katerih pa agencija za okolje šele zbira podatke. Prve podatke o količinah in vrstah embalaže bodo poslali marca 2019. V DROE predlagajo, da ministrstvo za okolje odpravi izjeme iz sistema v celoti, privolile pa bi tudi v pavšalna plačila za ravnanje s to embalažo. Na ministrstvu še ne vedo, pri kolikšni količini bo postavljena meja, ne nazadnje tudi meja 15.000 ton ni imela strokovne podlage.

Na vprašanje Dela, ali v tujini ni uspešnega sistema, je Tanja Bolte odgovorila, da imajo Čehi eno DROE in nobenih težav, Avstrijci pa pavšal za male proizvajalce. Na vprašanje, ali bodo pravila za DROE vodile v to smer, je odgovorila le, da želijo najti sistem, ki bo dolgoročno učinkovit.

Posel in prelaganje stroškov na druge

Med težavami DROE je tudi poslovna žilica komunalnih podjetij, ki znajo prodati vrste embalaže z določeno vrednostjo, denimo papirnato. Tudi komunalnim podjetjem prihodke znižujejo zbiratelji, ki praznijo zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. V Interserohu kljub temu opozarjajo, da morajo na dvoriščih komunal vsako leto prevzeti več odpadne embalaže: leta 2015 so prevzeli 73 odstotkov več embalaže, kot so je podjetja v njegovi shemi dala na trg, leta 2016 še 63 odstotkov več, lani pa sto odstotkov več. Poleg tega v več komunalnih podjetjih velja sistem: kdor prvi pride, dobi boljšo odpadno embalažo, kdor pride zadnji, pa ostanek. Nekaj takih bal je preveril Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora ter ugotovil, da je v njih povprečno le 26 odstotkov embalaže, ki je je mogoče reciklirati, 48 odstotkov embalaže, ki se je ne da reciklirati, 26 odstotkov vsebine pa ni embalaža.

»To ni nov očitek, predstavniki DROE velikokrat povedo, kaj vse najdejo med odpadno embalažo, saj jim to povzroča določene stroške. Pripravljamo sestanek s komunalno zbornico, da se dogovorimo o določenem standardu komunalne odpadne embalaže, ki manjka,« je odgovorila Tanja Bolte in sklenila, da ta sistem ni učinkovit. Zato je treba sestaviti jasnejša pravila. »So pa odpadki in tudi odpadna embalaža posel, to je dejstvo,« je še dejala direktorica, ki verjetnost, da bodo imele konec leta komunale velike kupe neprevzete embalaže, ocenjuje kot zelo veliko.