Ob pričakovanju sodbe v zgodovinski tožbi Tuvalu sporoča: ne bomo potonili tiho

Meddržavno sodišče (ICJ) bo prihodnje leto odločalo o podnebni tožbi, ki je bila označena za zgodovinsko in največjo do zdaj. Države in aktivisti, ki so jo sprožili, poskušajo dokazati, da so zaradi podnebne krize resno ogrožene človekove pravice ljudi po vsem svetu in da morajo tisti, ki so k njej največ prispevali, pravno odgovarjati.

V dveh tednih sredi decembra so se na sodišču s sedežem v Haagu, ki razsoja o sporih med državami in izdaja svetovalna mnenja o pomembnih mednarodnih pravnih vprašanjih, zvrstila pričanja 98 držav, od malih otoških in najmanj razvitih, ki so najranljivejše za posledice podnebnega segrevanja, do ZDA, Velike Britanije in drugih držav, ki so zgodovinsko najbolj odgovorne za podnebno krizo.

Podnebna tožba je rezultat večletne kampanje skupine študentov prava iz pacifiških držav, ki jo je nato prevzel Vanuatu. Ta ima zaradi podnebnega segrevanja številne težave, med drugim zaradi dviga morske gladine in onesnaženja pitne vode zaradi tega. Na podlagi njegove kampanje je generalna skupščina ZN sprejela resolucijo, s katero je od ICJ zahtevala svetovalno mnenje o dveh ključnih vprašanjih: kakšna je odgovornost držav za zaščito podnebja ter kakšne pravne posledice morajo države nositi, če s svojim delovanjem ali nedelovanjem povzročijo znatno škodo.

Funafuti, najbolj poseljen otok v otoški državi Tuvalu. FOTO: Kirsty Needham/Reuters

Podnebne konference neučinkovite

O prvem vprašanju »tožniki« trdijo, da je način, kako se države zdaj trudijo obravnavati podnebne spremembe – s konferencami ZN, kot je vrh Cop29, ki se je pred kratkim zaključil v Bakuju v Azerbajdžanu –, neustrezen. Nezmožnost omejitve emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo planet ter prispevajo k ekstremnim vremenskim dogodkom in zvišanju morske gladine, predstavlja »trajno kršitev mednarodnega prava«, ki zahteva strožje ukrepe in odškodnine, trdi Vanuatu.

Gradnja zaščitnega zidu pred morjem v pristanišču otoka Funafuti. FOTO: Kirsty Needham/Reuters

»Kot so poudarile nekatere države v postopku, se zgodovinski onesnaževalci še naprej skrivajo za varnostjo podnebnega režima (UNFCCC in pariški sporazum), ki omejuje odgovornost države na postopkovne obveznosti, ki se izogibajo kakršnikoli resnični odgovornosti,« je povedal Arnold Kiel Loughman, državni tožilec Vanuatuja. Ugotavljal je, da sta bili v pričanjih najpomembnejši pravica držav do samoodločbe in ugotovitev, da podnebne spremembe spodkopavajo prizadevanja za uveljavljanje te pravice.

Predstavniki Tuvaluja so pojasnili, da bo njihova država prva izginila zaradi dviga morske gladine, povezanega s podnebnim segrevanjem; njeni otoki bodo najprej postali neprimerni za bivanje, nato pa se bodo popolnoma potopili. A »Tuvalu ne bo odšel tiho v naraščajoče morje«, so opozorili in poudarili, da mora ICJ to eksistencialno grožnjo vključiti v presojo o pravni odgovornosti držav. 

Dodali so še, da se male otoške države v razvoju ne bodo obdržale nad vodo brez tehnične in finančne podpore za prilagajanje na podnebne spremembe.

Delegacija Tuvaluja je prispela na pričanje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Predstavniki Zambije pa so opozorili na dolžniško krizo, ki so jo primerjali s pitonom, ki ovija njihovo državo in ne omogoča vlaganj v prilagajanje, blaženje ter popravo škode zaradi podnebnih sprememb.

Upanje za druge podnebne tožbe

Državam globalnega juga so podporo izrekle nekatere evropske države, med njimi Latvija in Liechtenstein. Francija, Portugalska in Španija so vsaj delno priznale vlogo sodnih postopkov pri doseganju podnebne pravičnosti, na drugi strani pa sta bili Nemčija in Velika Britanija deležni kritik zaradi zagovarjanja stališča, da je najučinkovitejši način reševanja podnebne krize prek pariškega in drugih sporazumov. Podobno so trdile ZDA, Savdska Arabija in Kitajska.

Mnenje meddržavnega sodišča držav sicer ne more prisiliti k ukrepanju, ima pa pravno in moralno težo, ki jo nacionalna sodišča pogosto upoštevajo. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

IJC bo svoje mnenje objavil prihodnje leto. Čeprav ni pravno zavezujoče in držav ne more prisiliti k ukrepanju, ima »pravno in moralno težo, ki jo nacionalna sodišča pogosto upoštevajo«, poroča Guardian. Vplivalo bi lahko na podnebne tožbe na sodiščih po vsem svetu, vključno na tiste, v katerih male otoške države v razvoju od razvitih držav zahtevajo odškodnino za zgodovinsko povzročeno škodo zaradi podnebnih sprememb.