Namesto takojšnje prepovedi Darsu in železnicam še tri leta časa

Slovenija je bila v skupini evropskih držav, ki so izglasovale petletno podaljšanje uporabe spornega herbicida glifosata, hkrati pa se je vlada zavzela za njegovo takojšnjo prepoved in prepoved vseh drugih herbicidov na javnih površinah. Pol leta pozneje smo dobili pravilnik, ki uporabo herbicidov na javnih površinah dopušča še eno leto, na cestah in železnicah pa celo tri.

Prenovljeni pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki ga je na podlagi novembra lani sprejetega sklepa vlade pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, prepoveduje uporabo herbicidov na vseh javnih površinah skupaj z igrišči za golf in športnimi igrišči, ki bo začela veljati oktobra prihodnje leto, za ceste in železnice pa šele 1. aprila 2021.

Prav ob robovih cestišč in železniških tirov se porabi največ herbicidov, predvsem glifosata, ki ga je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji marca 2015 razvrstila med domnevno rakotvorne snovi. V Sloveniji je na leto prodanega – podatki o porabi se ne vodijo – okoli 80 ton, od tega se ga na javnih površinah uporabi predvidoma od 45 do 75 odstotkov. Slovenske železnice, ki so največji posamezni porabnik glifosata, so ga lani uporabile okoli 7000 litrov, Dars, ki je drugi največji porabnik, 2017 litrov.



Če bi na teh površinah takoj nehali uporabljati herbicide, bi občutno zmanjšali kemizacijo okolja in tveganja za zdravje. Zakaj se to kljub zavezi vlade ne bo zgodilo? »Glavni vzrok je, da morajo tako železnice kot tudi avtoceste uvesti nove načine zatiranja plevelov. To lahko glede na omejeno število drugih razpoložljivih metod in tehnik pomeni velik logistični, finančni in hkrati kadrovski izziv. Na določenih območjih bo zatiranje lahko potekalo samo mehansko,« pojasnjuje vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik.​

Dars: Učinkovitih alternativ glifosatu ni

V Slovenskih železnicah bodo zatiranje rastja s herbicidi začeli sredi maja. Na obdobje po letu 2021, ko herbicidi ne bodo več dovoljeni, so se že začeli pripravljati tako, da na območjih, kjer ni nujno, zatiranja ne izvajajo več. Upoštevajo tudi stroga navodila proizvajalcev o uporabi herbicidov in njihovega doziranja, so sporočili.

V Darsu zagotavljajo, da pesticidov, ki jih bo država prepovedala, ne bodo več uporabljali. Osnovna metoda odstranjevanja plevelov je že zdaj košnja, herbicide pa uporabljajo tam, kjer ni dovolj učinkovita, in za zatiranje alergenih rastlin, kot je ambrozija. Rast plevelov preprečujejo s pogostejšo košnjo, utrditvijo površin z asfaltiranjem in betoniranjem ter uporabo drugih FFS, ki ne vsebujejo glifosata, vendar so te metode po njihovih izkušnjah manj učinkovite ali dražje v primerjavi z uporabo glifosata. Za katere rešitve se bodo odločili po uveljavitvi njegove prepovedi čez tri leta, je odvisno predvsem od razmer na posameznih lokacijah, kjer se bodo pokazale potrebe po odstranjevanju plevela, so nam odgovorili januarja. Odgovorov na zadnja vprašanja jim ni uspelo pripraviti do zaprošenega roka.



Golfska igrišča, ki se jim pripisuje velika poraba pesticidov, po besedah Aleša Ocepka, direktorja arboretuma Volčji potok, ki vzdržuje golf Arboretum, niso veliki porabniki herbicidov, zato zaradi konec prihodnjega leta napovedane prepovedi ne bi smele nastati težave. V zadnjih treh letih, odkar arboretum skrbi za tamkajšnje igrišče za golf, so porabili pet litrov pripravka dicotex, letos jim herbicidov ni bilo treba uporabiti. »Travo na igrišču dosejemo, zato menimo, da jih tudi v prihodnje ne bomo potrebovali,« pravi Ocepek.

Mestne občine intenzivno zmanjšujejo porabo

Več glifosata porabijo slovenske občine. Lani je enajst mestnih na javnih površinah za urejeno okolico »poskrbelo« tudi s 410 litri te snovi. Najpogosteje so odstranjevale plevele na stičiščih tlakovanih oziroma asfaltiranih površin, ob peščenih pešpoteh, na pokopališčih in cvetličnih gredah. Izjema so Ljubljana, Celje in Velenje, kjer so se herbicidom že odpovedali, v Kopru pa jih, sodeč po odgovoru javnega podjetja Marjetica Koper, nikoli niso uporabljali. V teh občinah plevele odstranjujejo mehansko (s cestnimi pometači in košnjo) in ročno (s puljenjem in okopavanjem), v Ljubljani pa s strojem na podlagi vroče vodne pare in biološko razgradljive snovi, to je pene, imenovane foamstream.

Druge mestne občine predvsem zadnji dve leti intenzivno zmanjšujejo porabo herbicidov in bodo njihovo prepoved na javnih površinah prihodnje leto dočakale pripravljene. Največji napredek so naredili v Mariboru, kjer so še lani uporabili 330 litrov glifosata, letos pa so plevel na cestnih površinah začeli odstranjevati mehansko. Za zelene površine alternativne možnosti še iščejo, preizkušajo tudi stroj za odstranjevanje plevela. Ptujska mestna občina, ki je bila leta 2016 s 60 litri druga največja porabnica glifosata, je lani porabo zmanjšala na 20 litrov, letos pa je za odstranjevanje plevela ob robovih pločnikov nabavila kovinsko krtačo.



Nacionalni akcijski program še čaka

V Slovenj Gradcu in Kranju so lani uporabili približno dva litra glifosata, letos še nič. V Novi Gorici in Novem mestu herbicide uporabljajo le še na pokopališčih, medtem ko na mestnih površinah plevel kosijo in strgajo. Nevarna pa je zamenjava, ki so jo naredili v Novem mestu, kjer so na štirih mestnih pokopališčih namesto glifosata letos uporabili herbicid basta. Ta je namenjen le uporabi v sadovnjakih in vinogradih, poleg tega je nevarnejši od sedanje uradne kategorizacije glifosata. Škoduje lahko plodnosti in zdravju še nerojenega otroka.

Neenotnost pristopov pri zmanjševanju porabe herbicidov je tudi posledica odsotnosti smernic na državni ravni. Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe FFS za obdobje 2018–2022, katerega sprejetje je bilo napovedano za april, še vedno ni sprejet. Zataknilo se je pri postopku medresorske obravnave, v katerem je direktorat za vode in investicije na ministrstvu za okolje predlagal popravke besedila, ki se nanašajo na posebne ukrepe za varovanje vodnega okolja. »Predstavljeni so bili s stališča, da se pravilno interpretirajo predpisi s področja voda in ustrezno zapišejo cilji, ukrepi in kazalniki tveganja za to področje,« pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.