Galerija
Nad ZDA letos odneslo nenavadno veliko količino saharskega prahu
Nad Karibe in ZDA je letos junija pripotoval nenavadno velik oblak puščavskega prahu.
Oblak prahu nad Cabo Verde. FOTO: Copernicus Sentinel data (2020), ESA
Letos smo v naših krajih že doživeli, da je k nam prineslo puščavski pesek.
Poleti pa, kot so zapisali na spletni strani Evropske vesoljske agencije, večje količine puščavskega peska iz vroče in suhe Sahare odnese prek Atlantskega oceana. Prah se spusti nad ZDA, od koder že od konca junija poročajo o izjemno veliki količini prahu, kakršne v zadnjih nekaj desetletjih niso videli.
Zaradi prahu je zmanjšana vidljivost, prah je škodljiv za dihala, dražeč je za oči, nekaterim se poslabšajo simptomi astme in alergij.
Evropski sateliti Sentinel v mreži Copernicus in Aeolus so posneli razsežnosti letošnjega peščenega oblaka, ki so ga v medijih poimenovali Godzilla.
Pojav oblaka saharskega peska je znan kot saharska zračna plast, ki se oblikuje od konca pomladi do zgodnje jeseni, vrhunec pa doživi ravno julija oziroma do sredine avgusta. Močni vetrovi s tal pobirajo večje količine prašnih delcev in jih nosijo v višje plasti suhega zraka. Prah se v ozračju lahko zadrži več dni oziroma tednov, odvisno, kako suha oziroma turbulentna je zračna masa. Vetrovi visoko v troposferi nato prah odnesejo prek Atlantika nad Karibe in ZDA.
Pojav je vsakoletni, a letos, kot so izpostavili pri Esi, je oblak izjemno velik in prepotoval je daljšo razdaljo. Po podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (Noaa) je peščeni oblak za okoli 60 do 70 odstotkov bolj prašen kot običajno. Štejejo ga za najbolj prašnega v 20 letih. Običajno se prašni delci razpršijo nad oceanom oziroma jih spere v ocean, preden dosežejo Ameriki. Letos pa je ogromna količina preživela okoli 8000 kilometrsko pot, kot je tudi razvidno na animaciji, ki zajema časovno obdobje od 1. do 26. junija.
Takšni podatki, kot še navajajo pri Esi, so pomembni za modele napovedovanja, kakovosti zraka, saj lahko razberejo, kako daleč lahko peščeni oblak potuje. Sentinel 5P sicer zbira podatke o onesnaževalih v zraku, Aeolus pa je prvi satelit, namenjen preučevanju vetrov, zbira pa tudi podatke o vertikalni distribuciji aerosolov in oblakov.
Poleti pa, kot so zapisali na spletni strani Evropske vesoljske agencije, večje količine puščavskega peska iz vroče in suhe Sahare odnese prek Atlantskega oceana. Prah se spusti nad ZDA, od koder že od konca junija poročajo o izjemno veliki količini prahu, kakršne v zadnjih nekaj desetletjih niso videli.
Zaradi prahu je zmanjšana vidljivost, prah je škodljiv za dihala, dražeč je za oči, nekaterim se poslabšajo simptomi astme in alergij.
Saharski prah ima sicer pomembno vlogo v globalnem ekosistemu. V ocean namreč prinaša hranila za fitoplankton, rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi. Je največji proizvajalec kisika na zemlji. Hranila iz puščavskega prahu omogočajo njegovo cvetenje, s tem se sproži tudi razrast drugih organizmov, ki so ključni v morski prehranski verigi. Saharski prah je pogosto bogat z železom in fosforjem.
Podobno vlogo ima tudi v Amazoniji, saj prinese hranila. Pogosto deževje spira pomembna hranila iz prsti na območju, kjer se bohoti življenje, primanjkuje ravno fosforja, ki ga prsti torej dodaja puščavski prah.
Pri Esi so še navedli, da suhe in prašne zračne mase zavirajo oblikovanje neurij in orkanov nad Atlantikom. Tropske nevihte potrebujejo topel ocean, da se iz njega dviga vlaga. Če neurje v nastajanju trči v oblak prahu, mu ta zavre rast.
Podobno vlogo ima tudi v Amazoniji, saj prinese hranila. Pogosto deževje spira pomembna hranila iz prsti na območju, kjer se bohoti življenje, primanjkuje ravno fosforja, ki ga prsti torej dodaja puščavski prah.
Pri Esi so še navedli, da suhe in prašne zračne mase zavirajo oblikovanje neurij in orkanov nad Atlantikom. Tropske nevihte potrebujejo topel ocean, da se iz njega dviga vlaga. Če neurje v nastajanju trči v oblak prahu, mu ta zavre rast.
Evropski sateliti Sentinel v mreži Copernicus in Aeolus so posneli razsežnosti letošnjega peščenega oblaka, ki so ga v medijih poimenovali Godzilla.
Pojav oblaka saharskega peska je znan kot saharska zračna plast, ki se oblikuje od konca pomladi do zgodnje jeseni, vrhunec pa doživi ravno julija oziroma do sredine avgusta. Močni vetrovi s tal pobirajo večje količine prašnih delcev in jih nosijo v višje plasti suhega zraka. Prah se v ozračju lahko zadrži več dni oziroma tednov, odvisno, kako suha oziroma turbulentna je zračna masa. Vetrovi visoko v troposferi nato prah odnesejo prek Atlantika nad Karibe in ZDA.
Prah nad Kubo. FOTO: Copernicus Sentinel data (2020), ESA
Pojav je vsakoletni, a letos, kot so izpostavili pri Esi, je oblak izjemno velik in prepotoval je daljšo razdaljo. Po podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (Noaa) je peščeni oblak za okoli 60 do 70 odstotkov bolj prašen kot običajno. Štejejo ga za najbolj prašnega v 20 letih. Običajno se prašni delci razpršijo nad oceanom oziroma jih spere v ocean, preden dosežejo Ameriki. Letos pa je ogromna količina preživela okoli 8000 kilometrsko pot, kot je tudi razvidno na animaciji, ki zajema časovno obdobje od 1. do 26. junija.
Takšni podatki, kot še navajajo pri Esi, so pomembni za modele napovedovanja, kakovosti zraka, saj lahko razberejo, kako daleč lahko peščeni oblak potuje. Sentinel 5P sicer zbira podatke o onesnaževalih v zraku, Aeolus pa je prvi satelit, namenjen preučevanju vetrov, zbira pa tudi podatke o vertikalni distribuciji aerosolov in oblakov.
Preberite več o odpravi Aeolus: Satelit bo spremljal gibanje zračnih tokov in pripomogel k natančnejšim vremenskim modelom.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji