Na deponiji Ekosistemov nastaja nov toksičen ekosistem

Dan pred prvo obletnico obsežnega požara v Zalogu pri Straži je razdejani obrat celjske družbe Ekosistemi »sijal« v barvah, ki jih je kazal že vsa leta delovanja: v barvah nezakonite deponije odpadkov sredi kmetijskih zemljišč. Prepoznali so jih člani lokalne civilne iniciative in nanje dosledno opozarjali občinske in državne uradnike, a so bili ti vse do usodnega 20. julija lani zanje slepi. Kazen so plačali prebivalci.

»Na pogorišču se ne dogaja nič. Edini napredek je, da iz asfalta raste trava,« pravi Franc Plut, prvo ime civilne iniciative Občani brez meja Zalog-Loke in Regijskega društva ekološko gibanje Ivančna Gorica. Okoli pet tisoč kubičnih metrov razsutih ožganih odpadkov, dva tisoč ton odpadkov v plastičnih balah in kupi ruševin v požaru uničenih stavb že eno leto razpadajo pod milim nebom na neutrjenih tleh, skozi katera onesnažena voda ponika v podtalnico in na bližnja kmetijska zemljišča.



Med kupi plastičnih odpadkov, na katerih je veliko medicinskih, se je vzpostavil nov ekosistem. V gomilah ožganin so se zaredile podgane, v lužah, prevlečenih z mavričnim filmom, plavajo paglavci, po plitkem jezeru črnikaste vode, ki je nastalo na utrjenem delu zemljišča, se vozijo race mlakarice in vodni drsalci, nebo preletavajo kačji pastirji, pastirice in lastovke, ki vsake toliko v manevru kamikaz z gladine poberejo žuželko. Podoba toksičnega raja in dokaz, da je narava močnejša od človeka.


 

Kdo bo plačal odstranitev?

»Imeli so srečo, da je bilo letos veliko dežja,« je o tem, da v podjetju ni bilo novega samovžiga povedala gospa s kmetije pri Bukovčevih. Mešanica gasilnih in izcednih vod s pogorišča jim je lani onesnažila vodo v vodnjaku, s katero so zalivali vrtnine. Ob zadnjem odvzemu vzorcev četrtega maja letos je bila voda bistveno manj kemijsko onesnažena – mikrobiološke analize niso bile opravljene –, vendar lastniki vodnjaka še vedno ne vedo, ali jo lahko uporabljajo za zalivanje. Pomembno bi bilo vedeti tudi, s čim je onesnažena voda v mlakah ob kompleksu Ekosistemov, saj se steka na bližnje kmetijske površine. Uslužbenci Nacionalnega inštituta za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je niso vzorčili, »ker ni bilo zagotovljenega dostopa do merskega mesta«. Odvzeli pa so vzorec iztoka vode pod železniško progo, ki je neposredno povezan z vodo iz mlak, in ugotovili, da ni več kemijsko, temveč »le« organsko onesnažen. A to po njihovem »ne predstavlja nevarnosti za okolje«.



Ekosistemi so do konca lanskega leta s pogorišča odpeljali samo manjši del – 142 ton – odpadkov in 21 ton odpadnih vod, nato se je sanacija ustavila. Po trditvah direktorja Gregorja Kovačiča zaradi medijskega linča in blokade ministrstva za okolje, ki jim je po njegovem neupravičeno odvzelo okoljevarstveno dovoljenje, jih izbrisalo iz evidence zbiralcev odpadkov in jim (še) ni dalo zelene luči za predlagano rešitev za odstranitev odpadkov, homogenizacijo, s katero bi odpadkom, ki so primerni le za sežig, povečali kurilno vrednost z domešavanjam novih kar na lokaciji pogorišča Ekosistemov, in jih zatem predali ustreznim odstranjevalcem. Kot tretji razlog, da še niso odstranili odpadkov, pa Kovačič navaja zasedene zmogljivosti potencialnih prevzemnikov odpadkov zaradi prepovedi izvoza plastičnih odpadkov na Kitajsko. 



To so potrdili v Toplarni Celje in podjetju CEP, dveh od več podjetij, ki jim je Kovačič poslal povpraševanje za prevzem odpadkov. V družbi Kostak pa so zapisali, da bi odpadke lahko prevzeli v približno osmih mesecih, vendar bi prej potrebovali ustrezne garancije za plačilo. Ponudbe podjetju še niso dali, a se o tem pogovarjajo. 

Da je v ozadju vprašanje denarja, kaže tudi odgovor podjetja Saubermacher. Za ponudbo na poslano povpraševanje se niso odločili zaradi polnih zmogljivosti, dolgih rokov za izvedbo naročil in po preverbi »kredibilnosti, plačilne discipline in finančne stabilnosti« Ekosistemov.

Tudi iz drugega vira smo neuradno izvedeli, da si potencialni prevzemniki odpadkov ne upajo skleniti posla z Ekosistemi, ker se bojijo, da ne bodo poplačani. Če podjetje odpadkov ne bo odstranilo, jih bo na njegove stroške odstranil drug izvajalec po naročilu inšpekcije za okolje in prostor (IRSOP), pravijo na ministrstvu za okolje. IRSOP je že pridobil okvirne ponudbe za odstranitev odpadkov, a se utegne zaplesti, če bi podjetje medtem razglasilo stečaj.

Novi kupi odpadkov

Kovačič zagotavlja, da je družba solventna. Lansko leto je zaključila z 1,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, poudarja, a pozabi omeniti, da tudi z 1,9 milijona evrov izgube. Letošnje poslovanje je okrnjeno na »mobilno tehnologijo«, ki je bila v požaru delno poškodovana, in posredniške storitve. Delavce najema, nekaj ima še redno zaposlenih. Negotovo pa je prihodnje poslovanje v »razmerah, v katere je bila pahnjena družba«, pravi Kovačič.



Medtem so se kupom odpadkov na pogorišču pridružili novi. Na parkirišču nasproti zaklenjenega vhoda v podjetje, ki je v lasti Ekosistemov, je izvajalec prenove ceste in parkirišč v centru Straže odložil gradbene odpadke. »V pravi posmeh nam, ki si prizadevamo za odstranitev odpadkov s pogorišča,« je Plut kritičen do občinskih oblasti. »Prebivalcev in civilne iniciative ne obveščajo o dogajanju v Ekosistemih, vse, kar so storile, pa je zraslo na zelniku civilne iniciative, tudi preko pet tisoč podpisov, ki so jih občani zbrali za prepoved delovanja podjetja.«

Na zadnji strani pogorišča, s katere nanj lahko dostopa vsakdo, je voznik tovornjaka med našim obiskom Zaloga stresel gradbene odpadke od adaptacije hiše, »ker je pač dobil takšno naročilo« in »mora tudi on preživeti«.

Kompleks je začasno postal tudi nezakonito skladišče s težkimi kovinami onesnažene zemlje iz celjskega vrtca, ki jo je tja pripeljalo podjetje CEP, lastnik zemljišč, na katerih so delovali Ekosistemi, so razkrili Delovi celjski dopisniki. Franc Plut se sprašuje, ali je bil nevarni odpadek res odpeljan iz Zaloga in je nezakonito končal v nasipu med Velenjskim in Šaleškim jezerom, ali pa ni morda prav tako nezakonito končal kar na bližnjem zemljišču, ki ga podjetje Bello transport ureja v parkirišče za tovornjake. Z inšpektorata za okolje in prostor so odgovorili, da niso ugotovili, ali je bila onesnažena zemljina skladiščena v Zalogu, res pa je, da so se na ogled območja opravili po tem, ko naj bi CEP zemljo že odpeljal.

Za stanje sokriva država

Plut poudarja, da prebivalci nikoli niso nasprotovali podjetju za predelavo odpadkov v njihovem kraju, če bi to delovalo skladno z vsemi dovoljenji. Kršilo pa jih je od trenutka, ko je prevzelo obrat degradirane opekarne in v njem brez investicij v ustrezno infrastrukturo zagnalo proizvodnjo lesnih sekancev ter zatem še predelavo odpadkov, ki jih je skladiščilo večinoma na prostem. To so dopuščali inšpekcijski organi, ki so mu prepovedali opravljati dejavnost šele po lanskem uničujočem požaru, že četrtem v dobrih štirih letih.

Po njem so v civilni iniciativi z več kot pet tisoč podpisi občanov zahtevali odhod Ekosistemov iz Zaloga in sanacijo zemljišča stare opekarne; podjetje naj bi v nekdanje glinokope zmetalo marsikaj. To se še ni zgodilo, je pa občina spremenila občinski podrobni prostorski načrt, ki na območju prepoveduje zbiranje in predelavo odpadkov.

Ekosistemi bodo morali iz Zaloga oditi, a njihova dosedanja dejanja kažejo, da se ne bodo pustili zlahka. Pritožili (resda v vseh primerih neuspešno) so se proti odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja, sklep o odstranitvi odpadkov in sklep o uvedbi preiskave zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti ter obremenjevanja in uničevanja okolja. Direktor Kovačič napoveduje, da bodo pravico iskali tudi na evropskem sodišču za človekove pravice. Vztrajali bodo tudi v civilni iniciativi, napoveduje neutrudni Franc Plut.

Vprašanje pa je, ali bo pri sanaciji deponije vztrajalo ministrstvo za okolje. Več podobnih ekoloških bomb po državi, ki tiho tiktakajo že desetletja, ne vliva upanja.