Možnosti je še premalo za opustitev avta

Letošnji evropski teden mobilnosti (ETM) je bil spet rekorden, tudi vreme je bilo naklonjeno kolesarjem, pešcem in drugim neuporabnikom avtomobila. V ETM je sodelovalo kar 77 slovenskih občin in več kot 2600 mest v 50 državah, med katere spadajo tudi štiri mesta v Argentini, dve v Ekvadorju ter po eno v ZDA in Južni Afriki. Daleč največ mest sodeluje v Avstriji, kar 554.

V enem tednu so se zvrstile številne aktivnosti ozaveščanja, občine so uvedle več trajnih ukrepov, ki bodo pozitivno vplivali na trajnostno mobilnost, najbolj pogoste so kolesarske steze in sistemi izposoje koles.

Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorka ETM z ministrstva za infrastrukturo, poudarja, da »imamo ljudje radi raznolikost pri hrani, modi in glasbi, pri mobilnosti pa smo sužnji navad in se na dnevne poti vedno odpravimo na enak način«. Zato je ETM spodbujal k multimodalnosti in izpostavlja koristi prepletanja ter dopolnjevanja različnih vrst potovanj, ki nas lahko najučinkoviteje, najhitreje in najceneje pripeljejo do cilja. »Zakaj ne bi tudi v svoje dnevne in tedenske poti vnesli raznolikost, namesto da brez razmisleka o najboljši možnosti sedemo v avto le zato, ker to naredimo vsak dan? Z multimodalnostjo lahko za naša dnevna ali tedenska potovanja izkoristimo prednosti posameznih načinov mobilnosti, kot so priročnost, dostopnost, hitrost, stroški, zanesljivost, predvidljivost. Tako si lahko sami sestavimo za nas najbolj učinkovit miks ter s tem prispevamo k razbremenitvi okolja, manjšim prometnim zastojem, večji prometni varnosti in stroškovni učinkovitosti,« prednosti multimodalnega pristopa k mobilnosti predstavlja Demšar Mitrovičeva.

Vlaki so počasni

Dan brez avtomobila, vsako leto 22. septembra, je tako priložnost za preizkus drugih možnosti prevoza. Da ljudje te možnosti sprejmejo, morajo biti preproste, predvidljive, pa še stroškovno in časovno ugodne. Tu pa se v Sloveniji za zdaj še zelo zatika.

Slovenske železnice naj bi letos znova zagnale projekt nove železniške postaje v Ljubljani, postavili naj bi tudi sodobno avtobusno postajo. Letos aprila so Slovenske železnice s podjetjem Stadler podpisale pogodbo za nakup 26 novih potniških garnitur za 175,3 milijona evrov. Novi vlaki bodo po Sloveniji začeli voziti predvidoma prihodnje leto. Razloga za nakup novih vlakov sta starost sedanjih voznih sredstev in rast števila potnikov na glavnih železniških progah. Načrtujejo, da bodo do leta 2025 prenovili celoten vozni park, do leta 2023 pa prepeljati 20 milijonov potnikov na leto.



Ob vseh teh napovedih uporabniki železniškega prevoza opozarjajo, da so vožnje odločno predolge, tudi zato, ker na vlakih ni dostopa do spleta, kar bi nekaterim omogočilo tudi kaj dela. To na Slovenskih železnicah obljubljajo kmalu, ravno tako kot spletno in tudi mopbilno prodajo vozovnic. To, kot vse vsak popotnik, je zelo pomembno za načrtovanje poti. Podobno kot enotna vozovnica za vse vrste prevoza do cilja. Tako vozovnico lahko za zdaj še vedno kupijo le dijaki in študentje, na ministrstvu za infrastrukturo šele pripravljajo rešitev za druge uporabnike. Nejevoljo potnikov povzročajo tudi nadomestni prevozi zaradi obnove železniških prog, ki še podaljšajo potovanja, tudi na več kot tri ure od Ljubljane do Maribora. Projekt obnove glavne železniške žile bo končan konec leta 2020.

 

Veliko javnega prevoza tako prevzemajo avtobusi. Na tem področju so spremembe tudi najhitrejše, prevozniška podjetja se združujejo in širijo ponudbo, tudi na področje prevozov do letališč s kombiji, Nomago pa gre tudi v projekte souporabe koles. Za večino prevoznikov je mogoče vozovnico že kupiti na spletu.

Spremembe za podnebje

Brez sprememb v prometu ne bo mogoče doseči niti podnebnih ciljev, saj promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije. Kot je na nedavnem posvetu povedal Goran Granić iz Energetskega inštituta Hrvoje Požar, je povprečen hrvaši avto star že 14 let, taki avti pa porabijo med 30 in 40 odstotkov več energije kot novi. Granić meni, da bodo v prihodnje zmagali električni avtomobili, saj sta pri njih rešeni dve glavni komponenti, motor in infrastruktura, ostajajo le baterije. Točka preloma se bo zgodila, ko bodo baterije tržno zanimivejše. A vse to prenaša obremenitev s prometa na upravljavce elektroenergetskega omrežja, kar bo velik izziv.

Jurij Curk iz Elektra Ljubljana je povedal, da 75 odstotkov stroška polnilne postaje za električna vozila predstavlja prilagoditev omrežja. Cena emisij toplogrednih plinov bo rasla, če bo hotela Evropska unija dejansko zmanjšati emisije, že zdaj pa stane vožnja električnega avta na 100 kilometrov med 2,8 in 3,4 evra, plin stane šest evrov, dizel 7,5 evra, bencin pa je še dražji. Vendar je Curk opozoril, da so distribucije pri naložbah omejene, zato bo treba izbrati med novimi polnilnicami in novimi priključki za obrtnike in podjetnike.



»Ko je skupina voznikov tesel prišla v manjši kraj na Hrvaškem, je v enem tednu transformatorska postaja šestkrat izpadla,« je na pomembnost pametnega načrtovanja prihodnosti opozoril Uroš Salobir iz Elesa, ki je dodal, da imajo na Norveškem novo konico porabe elektrike v četrtek zvečer, saj vsi polnijo električna vozila za konec tedna. Zato so v Elesu razvili orodje E8, koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje električnih vozil. Omrežje polnilnic mora biti gosto, tako doma kot v službi, priključevanje mora biti preprosto, identifikacija uporabnika hipna, ves sistem pa mora biti strateško upravljan. Zelo veliko je odvisno od malih odločitev, kako se bo denimo povečevala konica porabe, koliko obnovljivih virov energije bo povezanih s polnjenjem avtomobilov in podobno. Brez tega bo električna mobilnost povzročila le težave.